Iskanje COBISS
Iskanje COBISS

Bralni klub DIVJA LOKA – Carlos Pascual: Nezakonita melanholija

Bralni klub Divja Loka je bralna skupnost, ki združuje ljubitelje dobre knjige. V svojo družbo vabimo vse, ki radi berete in uživate v pogovorih o prebranih temah. Prebirali bomo različno literaturo, katere skupna točka je, da šteje za aktualno, kvalitetno in družbeno kritično. Zakaj se ne bi pridružili bralnemu klubu in prebrali čim več knjig? Vabljeni!

Bralne klube že tretje leto organizira in pripravlja Anja Eržen iz Kulturnega društva Grable.

Prijave sprejemamo na elektronskem naslovu drustvograble@gmail.com.

V decembru bomo brali NEZAKONITO MELANHOLIJO Carlosa Pascuala. Knjigo je prevedla Mojca Medvedšek, izšla pa je pri Lud šerpi leta 2020. Gre za kratko kratko prozno knjigo Carlosa Pascuala, Mehičana, ki že kar nekaj let biva v Sloveniji in je v svoji novi domovini že izdal dve knjigi.

Odlomek iz knjige:

Pišem za udobno pisalno mizo v Rožni dolini in sem po eni strani vesel, da mi ni treba preživljati vse te agonije v San Miguelu. Ena od prednosti življenja v Sloveniji je tudi ta, da živim zelo daleč od mehiškega pravosodnega sistema. Po drugi strani imam pogosto občutek, kot da teče življenje nekje drugje. Na račun udobja in varnosti človek nekaj neizogibno tudi izgubi: ko greš v Ljubljani iz hiše, je največje tveganje to, da te bo policija ustavila in ti zaračunala kazen za vožnjo kolesa brez rok.

Med leposlovjem in dokumentarnostjo

Žanr kronike, katere iznajdbo si lastijo latinoameričani, je zvrst pisanja, ki v sebi skriva kratko prozo, dokumentarno literaturo, spomine in morda še kaj. Kot zapiše nekje proti koncu Nezakonite melanholije, ima vsak kronist določen “greh”. Njegov naj bi bil nered v zaporedju dogajanja, česar klasični kronisti ne delajo. Morda je tudi zaradi tega potrebno nekaj več zbranosti pri branju, saj so časovni preskoki znotraj posameznih kronik precej opazni. A Mehika zaradi tega ni nič manj čarobna. Poseben svet, poln nenadnega in nenavadnega nasilja, ki pa ga domačini jemljejo kot nekaj vsakdanjega. Carlos Pascual vodi bralca skozi postaje svojega življenja, kakršne povprečen Slovenec res težko dojema. Nasilje na ulicah, izsiljevanje, likvidacije, samomori, spektakularni pobegi, iskanje azila, skoraj nemogoč odhod v ZDA, svet filma in literarnih revij. Zadnja kronika se dotika njegovega bežnega stika s cirkusom in najbrž ni po naključju postavljena na konec. Življenje je včasih res mogoče primerjati s cirkusom. (Vir: Portal Dobre knjige)