Iskanje COBISS
Iskanje COBISS

Knjige

Naslovnica knjige Vse mi povej.

Vse mi povej

Majhni trenutki za velike zgodbe

Tokrat se zgodbe o ljubezni, prijateljstvu, osamljenosti, krivdi in minljivosti prepletajo v majhnem mestu Crosby v Mainu. Odvetnik Bob Burgess prevzame primer moškega, obtoženega umora matere, pri tem pa se zbliža s pisateljico Lucy Barton. V njeno življenje znova vstopi tudi Olive Kitteridge, ki z Lucy sklene posebno prijateljstvo. Ob pogovorih o ljudeh, ki sta jih poznali, se razkrivajo njihova »nezabeležena življenja« – zgodbe o skrivnostih, bolečini, izgubah in tihih radostih.

Strout v romanu Vse mi povej znova poveže svoje priljubljene like in njihove svetove. Roman je peti del pripovedi o Lucy Barton (serija Amgash), vendar ga je mogoče brati tudi kot samostojno zgodbo. V ospredju niso veliki dogodki, temveč drobni trenutki in odnosi, skozi katere se razkrivajo zapletenost človeške narave, minljivost in moč sočutja. Avtorica v svojem značilnem slogu raziskuje zapletenost človeških odnosov in našo potrebo po tem, da bi bili videni, razumljeni in povezani z drugimi.

Elizabeth Strout (1956) je ameriška pisateljica, znana po subtilnih in psihološko poglobljenih romanih o družinskih odnosih, osamljenosti, spominu in zapletenosti človeškega življenja. Za roman Olive Kitteridge je leta 2009 prejela Pulitzerjevo nagrado za književnost. V seriji knjig z Lucy Barton so naslednje knjige: Moje ime je Lucy Barton, Vse je mogoče, Oh, William!, Lucy by the Sea (trenutno še ni prevedena) in Vse mi povej.

Prispevala: Barbara Žvirc, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Naslovnica knjige Mačka in miš.

Mačka in miš

Prevarana. Zalezovana. Ujeta. Ženska na begu. Moški, ki jo hoče uničiti.

Chris Carter v samostojnem psihološkem trilerju Mačka in miš zapusti svojega znamenitega detektiva Roberta Hunterja in bralcu ponudi zgodbo o nasilju, maščevanju in identiteti. Samantha po obsodbi nasilnega moža verjame, da bo z novo identiteto končno zaživela svobodno življenje. Toda obljuba maščevanja, ki ji jo je mož izrekel pred odhodom v zapor, se začne uresničevati. Izbere si najbolj običajno ime, Mary Smith, in skuša ostati nevidna, vendar se njena preteklost vztrajno vrača in jo potiska v nevarno igro mačke z mišjo, kjer ni jasno, komu lahko zaupa in kaj je resnica.

V romanu se napetost stopnjuje hitro, poglavja so kratka, preobrati pa učinkoviti. Carter ostaja zvest svojemu prepoznavnemu slogu – raziskuje psihologijo nasilja, manipulacije in obsedenosti, pri tem pa gradi ozračje nenehne ogroženosti. Navdušilo bo ljubitelje psiholoških trilerjev in kriminalk, ki cenijo dinamično dogajanje, nepričakovane zasuke in visoko stopnjo napetosti vse do zadnjih strani.

Chris Carter je brazilsko-ameriški pisatelj kriminalk in trilerjev, najbolj znan po seriji romanov o detektivu Robertu Hunterju. Preden je postal pisatelj, je delal kot kriminalistični psiholog in sodeloval pri preiskavah nasilnih zločinov, kar se odraža v njegovih napetih in temačnih zgodbah. Njegove knjige slovijo po srhljivih zločinih, nepričakovanih preobratih in napetem dogajanju.

Prispevala: Barbara Žvirc, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Naslovnica knjige Čas os.

Čas os

Zgodba o moči preteklosti in pomenu rož

Bára je otroštvo preživljala v varnem družinskem okolju. Tiha slutnja, da se v njem pojavljajo razpoke, se je potrdila, ko je bila brez opozorila iztrgana iz domačega gnezda. S starši je zapustila rodno mesto, nato je leta iskala razlog za nenadno selitev in ga naposled tudi odkrila. Sedaj se je vrnila h koreninam z nejasnim načrtom, kako obračunati s preteklostjo, ki je tako prizadela njene najbližje. Kupila je majhno hišo na robu mesta, kjer z ustvarjanjem rožnega vrta skuša najti notranji mir, vendar spomini ves čas preplavljajo njene misli.

Mirek ali Ptičar, kot mu pravijo, tukaj živi že vse življenje. Njegova otroška leta so bila obremenjena z bolečimi izkušnjami, pribežališče je našel v gozdu in dneve preživljal z opazovanjem ptičev. Občutek dolžnosti ga je priklenil na dom, ustaljenih vzorcev ni mogel prekiniti niti takrat, ko je dobil priložnost razpreti svoja krila. Kadar se podaja v gozd, ga pot vodi mimo že dolgo zapuščene hiše, dokler nekega dne ne opazi nove stanovalke in tako se počasi prične plesti Ptičarjevo poznanstvo z Báro.

V prepletu njunih poglavij spoznamo intimni zgodbi dveh osamljenih posameznikov in kako vsak na svoj način iščeta bivanjski smisel. Roman pritegne z rahločutno in hkrati realistično pripovedjo, v kateri se postopoma odstirajo boleča mesta, ostra kot piki os.

Alena Mornštajnová, češka pisateljica, je ljubiteljem dobrega branja že stara znanka. Čas os je njena peta knjiga, prevedena v slovenščino. Tudi tokrat so v jedru odličnega pisanja družine in njihove zamolčane tajne, čuvane za štirimi stenami, hkrati pa upodablja širše medosebne odnose in različne značaje. Izrisujejo se literarne osebe, ki se ne zlijejo z okolico ali ne ustrezajo ustaljenim predstavam, kako bi bilo potrebno živeti, zato lahko v malomeščanskem okolju kmalu postanejo ranljiva tarča.

Prispevala: Anja Ogrizek, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Naslovnica knjige Vrtnarjenje za dušo.

Vrtnarjenje za dušo : ponovno odkrivanje narave v sodobnem svetu

O terapevtskih učinkih vrtnarjenja

Sue Stuart-Smith (1960) je diplomantka angleške književnosti in doktorica medicine s specializacijo iz psihiatrije. Bila je dolgoletna kliničarka za psihoterapijo v britanskem okrožju Hertfordshire, kjer danes le še predava, že več let pa se intenzivno posveča vrtnarjenju, čemur botruje tudi dejstvo, da je poročena z vrtnim oblikovalcem in krajinskim arhitektom Tomom Stuart-Smithom. Pred njunim snidenjem vrtnarstvu ni posvečala pozornosti, se mu je pa zato toliko bolj predala kasneje, tako izkustveno kot tudi študijsko. Vrtnarjenje za dušo je njena prva knjiga, ki jo začenja s spominom na očeta, ki se je vrnil iz vojne povsem izmučen in shiran in so mu zdravniki napovedali le še malo dni do konca življenja, z vključitvijo v terapevtsko vrtnarsko skupino in obuditvijo volje do življenja preko stika z zdravilno močjo dela na zemlji pa je dočakal lepo starost. Avtorica nam od tu dalje v esejistični obliki predstavlja terapevtske oblike vrtnarjenja za različne skupine uporabnikov, ki so izgubili stik ne le z naravo pač pa predvsem vez s seboj in posledično tudi z družbo – to so vojni veterani, odvisniki, starostniki, priseljenci, zaporniki in različno težje bolni ali pokretni posamezniki, s katerimi se v Ameriki in Veliki Britaniji terapevtsko ukvarjajo v vrtnih rehabilitacijskih centrih, in pojasnjuje, na kakšen način jim vrtnarjenje, ta živa vez z naravo, pomaga pri predelovanju čustev in pripomore pri izboljševanju duševnega zdravja. Njena razlaga zajema tako evolucijska, nevroznanstvena kot psihoanalitična pojasnila, vse skupaj pa lepo in prepričljivo prepleta tudi s svojim osebnim vpogledom v izkušnjo in premišljujoče meditativnimi mislimi. Slovenski bralec, na vsakem koraku obkrožen z naravo in morda tudi z vrtovi ali vsaj gredicami, bi morda lahko ob takšni knjigi malce skomignil, češ, toliko govora o nečem tako preprostem, kot je vrtnarjenje, vendar bi bil to njegov malce pretog upor. Avtorica namreč kljub temu, da izhaja iz drugačnega okolja in o prav takšnem tudi piše, ponuja še kako pomembno sporočilo tudi nam tukaj – o nujnosti ozaveščenega stika z naravo, ki poleg telesne dejavnosti vzpostavlja celo negovanje lastne duševnosti, kar je v času vse bolj statičnega in tehnološko ter potrošniško usmerjenega življenja, v katerem skorajda ni več prostora za primarno neposreden odnos s stvarnostjo, neobhodno potrebno, če naj v svojih življenjih obstanemo celostni, torej v vseh pogledih zdravi in močni, tako fizično kot tudi psihično. Morda se moramo danes, nagovarja avtorica, bolj kot kdaj koli prej zavedati, da smo predvsem oziroma najprej bitja zemlje in da v primeru porušenega odnosa med nami in naravo rušimo tudi odnos s samim seboj.

Prispevala: Renata Vidic, Valvasorjeva knjižnica Krško

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Naslovnica knjige Apeirogon.

Apeirogon

»Onstran tega, kar je prav, in tega, kar je zmotno, je travnik; tam se dobiva.« (Rumi)

Apeirogon (iz. starogrške besede apeiron, ki pomeni brezkončnost in jo je kot metafizični pojem v 6. stol. pr. n. št. prvi uporabil Anaksimander kot oznako za počelo sveta, za katero je značilno, da zaradi svojega neprestanega gibanja izdvaja nasprotja, kar je osnova za nastanek posamičnih stvari), je matematični izraz za lik s števno neskončnim številom stranic, ki se kot celota približuje obliki kroga, a če povečamo katerikoli njegov delček, je ta še vedno videti kot ravna črta. Colum McCann (1965), ki velja za enega najvidnejših sodobnih irskih pisateljev, si je izraz izposodil, da bi na primeru zgodbe, ki jo v istoimenskem romanu tematizira, opozoril, kako je vse in smo vsi del ene Zgodbe (takšne, ki nas brezmejno presega in jo uprizarja prispodoba kroga oz. apeiron kot prapočelo), le-ta pa je obenem seštevek vseh posamičnih (ki so njen porojeni sestavni del in jih uprizarjajo posamične črte oz. linije). To dejstvo, ki se v romanu vzpostavlja kot intimno spoznanje, poskuša avtor uprizoriti tudi s tisoč in enim fragmentom, evfonijo mnogih glasov in podob, ki tvorijo pripovedno linijo, v kateri(h) odmevajo in se povezujejo stoletja in kontinenti, zgodovina in narava, umetnost in politika, posamezniki in nacije ter bolečina in upanje. Prispodoba števne neskončnosti je obenem prispodoba brezmejnega števila možnih situacij, mnenj in pogledov na zapleten položaj Izraela in Palestine.

V romanu, ki ga zaradi značilne gradnje in vsebinske pestrosti označujejo kot hibridnega, avtor povezuje dejstva in fikcijo, zgodovino in sedanjost, besedo in fotografijo, medtem ko romaneskno osrčje tvorita resnični življenjski zgodbi Palestinca Bassama Aramina in Izraelca Ramija Elhanana, dveh očetov, ki sta zaradi političnega in vojaškega konflikta med ozemljema izgubila vsak svojo hčerko. Namesto sovraštva in maščevalnosti izbereta pogumnejšo pot – pot prijateljstva in miru ter postaneta neomajna glasnika dialoga.

Liričnost in globoka humanost, tako zelo značilni za McCannovo pisanje, se v vseh možnih razsežnostih vejeta tudi v tem romanu, polnem nežnih, vzvišenih sklicev in vzpodbudnih, optimističnih misli, z željo vzbuditi radikalno empatijo, ki je, v to McCann verjame, v realnosti dejansko možna, a le na način dialoga, deljenja osebnih zgodb in njihovega spoštljivega poslušanja in slišanja.

Mojstrsko literarno delo, ki prepričljivo presega postavljene, privzete in priučene meje sveta ter poziva k obuditvi resnične, obče človeškosti. Nadveličastno napisano.

Prispevala: Renata Vidic, Valvasorjeva knjižnica Krško

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Naslovnica knjige Kjer teče košuta.

Kjer teče košuta

“Ona beži, ker lahko, on zato, ker mora.”

Sedemnajstletna gimnazijka pobegne od doma. Ne želi si običajnega, ukalupljenega vsakdana, ki ga mladim vsiljujeta šolski sistem in nerazumevanje s strani staršev. S štopanjem se postopoma premika po Sloveniji, nato pa sreča sošolko s paralelke, ki se s fantom odpravlja na oddih v hiško pri Gozdu Martuljku.

Devetnajstletni begunec iz Sirije potuje proti Avstriji. Na poti je izgubil dom, sestro in skoraj vse imetje. Kot mnogi drugi begunci poskuša z denarjem tihotapcem plačati za prečkanje meje, domačini se ga bojijo, policisti mu grozijo in ga lovijo. Edina svetla točka je begunec Adnan, s katerim se spoprijateljita.

Sprva bralci spremljamo pobega ločeno, nato se poti obeh protagonistov križata. Z odkrivanjem vse več informacij iz njunih življenj, se razkrijeta tudi njuni imeni. Kaj imata skupnega mlada, hiperaktivna Slovenka brez dlake na jeziku in fant, ki se oklepa spominov na sestro, ki so jo s prenatrpanega čolna v smrt potegnili morski valovi? Njuni razlogi za beg so tako zelo različni, govorita drugačen jezik, a vendar se med njima ustvari utripajoča vez. V odsevu drug drugega liki spoznajo tudi nov delček sebe.

Roman skozi paleto mladih z različnimi mišljenji in prepričanji razkriva kompleksnost begunske tematike tako za begunce, kot tudi za tiste, ki se z njimi srečajo. Kdo je poskrbel za približno 31550 beguncev, ki so v desetih letih umrli v Sredozemskem morju? Njihove podobe se sčasoma vse bolj zabrisujejo v srcih preživelih. Hkrati se avtorica poglobi v razrvanost beguncev, kjer se vrtinčijo spomini na življenje, sicer polno negotovosti in vojnih grozot, a s toplo prisotnostjo bližnjih. Njihova koža je zaradi vseh travmatičnih izkušenj postala trdo lubje, pod katerega je težko prodreti. A to ni nemogoče. Skozi občudovanja vredno naravo gozdov simbolno vznikne podoba košute, ki bratu omogoči dokončno slovo od sestre.

Maja B. Kranjc (1978) je pisateljica, pesnica, dramaturginja in klinič­na psihologinja. Roman je prejel nagrado Modra ptica. Po pesniškem prvencu Mreža na dlani in romanesknem prvencu Klopotec, je Kjer teče košuta njen drugi roman.

Prispevala: Eva Zadravec, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Naslovnica knjige Knjigarna prepovedanih knjig.

Knjigarna prepovedanih knjig

Ljubezensko pismo brezčasnim literarnim delom…in ljubezni

Knjigarna prepovedanih knjig je čudovita zgodba, v kateri se znajdemo v vrtincu ljubezni, kulinarike in političnih spletk v času, sumljivo podobnem našemu, kjer določene knjige postanejo prepovedane. Knjigarnar Mitch, ki svoje celo življenje posveti knjigam, se odloči, da se bo za njih boril do konca, zaradi česar pristane v zaporu. Ko se po petih letih vrne na svobodo, ima v glavi samo eno – maščevanje. A kaj, ko ima usoda za njega druge načrte,… Ali je v svetu, kjer so ljudje nagrajeni za izdajo, mogoče še komu zaupati? Ali se je v takšnem svetu možno celo…zaljubiti?

Marc Levy (1961) je avtor 26 romanov in eden najbolj branih sodobnih francoskih avtorjev. Njegova dela so bila prevedena že v 50 jezikih, nekatera med njimi pa so doživela tudi filmsko uprizoritev. V slovenščino so prevedeni 4 njegovi romani: In če bi bilo res, Prihodnjič, Ona in on ter Zaljubljeni duh. Njegova dela so kombinacija romantičnih komedij ter družbenih romanov s presunljivo politično noto.

Prispevala: Ana Jana Špiletič, Knjižnica Koper

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Naslovnica knjige Pogled.

Pogled

Če vidiš v globino, za razgled ne rabiš širše slike

Moški izrazito nizke rasti in njegova ljubljena, ki ni najbolj zdrave postave, nasprotno, gre za izjemno debelo žensko, živita v zavetju svojega doma mirno, odmaknjeno življenje. Toda takoj ko stopita na ulico, se nanju usuje množica obsojajočih pogledov. Ona se tolaži z obsesivnim prenajedanjem, on z obsesivnim iskanjem gesel. Nekega dne se domislita, da bi zamenjala vlogi.

Toda zgodba se tu šele zares začne. Oditi je treba v preteklost in v svet, kajti človek je vselej in povsod hkrati tisti, ki gleda, in tisti, ki je gledan. Radovednosti pa se ni mogoče izogniti.

Ta zagotovo ena najbolj nenavadnih knjig Elif Shafak, prvič objavljena že leta 1999, je morda danes aktualna bolj kot kdaj prej. Nastala je v času, ko še ni bilo razgaljanja preko resničnostnih šovov in družbenih omrežij, vendar govori o nečem, kar je bilo z nami od nekdaj: o gledanju opazovalcev in videnem opazovanem.

Shafak se med pojmi lepote, grdote, čustvene lakote, travme in pogledih z najrazličnejšimi nameni ter podobah, ki jih ustvarjamo o sebi in drugih, sprehaja prav groteskno. Njena proza je vzhodnjaško mistična in pripovedno igriva, hkrati pa se nam ves čas poskuša izmuzniti z vijuganjem skozi prostor in čas ter se spušča v skrivnosti človeškega bitja, ki je bilo od nekdaj izpostavljeno tujemu pogledu.

Pogled je nenavadna, duhovita in mestoma skoraj nadrealistična študija o tem, kako zelo nas določajo pogledi drugih. O tem, kako gledamo, kako smo gledani in kako hitro lahko pogled postane sodba. Pred človeško radovednostjo, ne glede na čas in prostor, pravzaprav ni mogoče nikamor pobegniti.

Elif Shafak je večkrat nagrajena sodobna turško-britanska pisateljica, njene zgodbe odpirajo vprašanja identitete, pripadnosti, žensk, migracij, spomina in različnih oblik drugačnosti. Objavila je 21 knjig, ki so prevedene v 58 jezikov, za svoje delo je prejela številne nagrade. Piše večplastno in brez strahu prestopa meje med kulturami, žanri in perspektivami, zaradi česar njeni romani vedno znova razkrivajo, kako zapleteno je biti človek.

Prispevala: Doris Bubnjić, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Naslovnica knjige Zadnja večerja.

Zadnja večerja: likovne krimi kratke zgodbe

Meja ni več?

Zadnja večerja je zbirka kriminalnih zgodb. Za vsako zgodbo je avtor Avgust Demšar (Tomaž Zupančič) našel navdih v sodobni umetnosti; v likovnih delih, performansih, razstavah, umetniških akcijah, ki so imele odmev v samem svetu umetnosti in širše zaradi moralnih dilem, soočenj s tabuji ter provokacij, ki so jih sprožale. Seznam devetih umetniških projektov, s katerimi je Demšar povezal svet nasilja in kriminala, je, skupaj s QR kodami, dodan na koncu knjige. Umetnost je torej tista, ki povezuje vse zgodbe, a vsaka od zgodb ima svoj tempo, storilca zločina, preiskovalca in druge akterje. Klasičnega kriminalista ni, bralcem pa je v Demšarjevem slogu dopuščeno, da lahko sam oblikuje svoje sume in rešitve, ki pripeljejo do zaključnih spoznanj. Ta pa niso omejena samo na storilca in žrtve, temveč tudi na podobo sveta, v katerem živimo in svet sodobne umetnosti. Vse zgodbe se dogajajo v Sloveniji, v njih pa mrgoli galeristov, kustosov, kritikov in samih umetnikov. Zgodbe nas hitro povlečejo v razmišljanja o pomenu in namenu ustvarjanja. Laži, zavajanja, zlo, maščevanje, etika in njene raztegljive meje, lažna morala, prevare, manipulacije – vse to postane del filozofskih in eksistencialnih vprašanj, ki nam jih avtor zastavlja z vso suverenostjo tistega, ki poklicno obvlada svet umetnosti in za veselje v prostem času piše odlične kriminalke. Vrenkota sicer v zgodbah ne bomo srečali, morda pa naletimo na koga drugega iz njegove ekipe.

Avgust Demšar je psevdonim Tomaža Zupančiča, ki ga uporablja kot pisatelj kriminalk. Je doktor likovnopedagoških znanosti. Zaposlen je na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, kjer predava na oddelku za predšolsko vzgojo in oddelku za likovno umetnost. Znan je po seriji romanov z inšpektorjem Martinom Vrenkom v glavni vlogi ter, kot vedno zapišejo kritiki in poznavalci krimi žanra, po mojstrsko dodelanem, obrtniško izpiljenem slogu pisanja.

Prispevala: Simona Solina, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Naslovnica knjige Izkrivljeni kroni.

Izkrivljeni kroni: druga knjiga dueta Pastirski kralj

Ko se razkrije zadnja karta Usode, se mora pokazati tudi, ali je mogoče usodo sploh še spremeniti.

Izkrivljeni kroni je drugi in zaključni del fantazijske duologije Pastirski kralj. Roman prepleta elemente temačne fantazije, romantike in skrivnosti ter ga zaznamuje izrazito gotsko vzdušje. Pripoved se skozi različne perspektive razvija okoli Elspeth Trdoleska, Ravyna Tise in Elma Breka, ter kraljestva Zmotje, ki ga ogroža skrivnostna magija megle.
Elspeth je ujeta v Morinem umu, medtem ko je Mora, nekdanji Pastirski kralj, prevzel nadzor nad njenim telesom. Ravyn s svojimi zavezniki medtem išče zadnjo in najpomembnejšo od dvanajstih kart Usode – Dvojno jelšo. Ta karta je ključna za razrešitev prekletstva in ozdravitve okužitve, ki vodi do izrojevanja. Njeno iskanje jih vodi v nevarni, z meglo obdani gozd, kjer se prepletajo starodavna magija, skrivnosti in sledi preteklosti Pastirskega kralja.
Ena največjih odlik romana je nedvomno njegov svet. Zmotje je namreč svet, v katerem je narava tesno povezana z magijo. Posebej zanimiv je gozd, zavit v meglo, ter drevesa, ki delujejo kot živa bitja. Njihovo šepetanje pa nakazuje, da narava skriva lastne skrivnosti in spomin. Pomembno mesto v zgodbi imajo tudi karte Usode. Gre za dvanajst magičnih kart, ki jih je ustvaril Kralj pastir. Iskanje zadnje karte, Dvojne jelše predstavlja osrednjo nit zgodbe in postopoma razkriva več o izvoru magije ter preteklosti sveta. Ravno pri kartah se pokaže ena zanimivejših značilnosti romana, namreč magija ni predstavljena kot nekaj popolnoma nadzorovanega, temveč kot sila, ki ima svojo ceno in lahko pomembno vpliva na človekovo identiteto in usodo.
Ob zgodbi Elspeth in Ravyna, ki se zaradi širšega dogajanja nekoliko umakneta v ozadje, več prostora v zgodbi dobita Elm in Ione. Njuna zgodba razširi pripovedni okvir ter se poveže z osrednjim iskanjem in razkrivanjem skrivnosti zaznamovanega kraljestva Zmotje.

Prispevala: Nuša Ramšak, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Informacije o uporabi piškotkov

Spletna stran uporablja piškotke, ki hranijo podatke za pravilno delovanje spletne strani. Piškotki se hranijo v vašem spletnem brskalniku in služijo za vodenje sej uporabnikov, izbranega jezika strani in ostale funkcionalnosti spletne strani. Poleg tega naši ekipi omogočajo boljše razumevanje posameznih odsekov spletne strani, ki se vam zdijo najbolj zanimivi in uporabni.

Preko zavihkov na levi strani lahko nastavite vse vaše nastavitve piškotkov na teh straneh.