Iskanje COBISS
Iskanje COBISS

Knjige

Šola za dobre matere

“Slaba mati sem. Se pa učim biti dobra.”

Šola za dobre matere je prvenec ameriške pisateljice Jessamine Chan, ki je že kmalu po izidu leta 2020 požel velik uspeh tako pri bralstvu kot pri kritikih, bil večkrat nagrajen in je medtem preveden v več kot dvajset jezikov. Glavna protagonistka je Frida Liu, mama osemnajstmesečne Harriet. Harrietin oče Gust je Frido Liu zapustil kmalu po rojstvu hčerke in živi z novo, seveda precej mlajšo partnerko. Frida Liu je zaradi skrbi za hčer in delovnih obveznosti izčrpana. Nekega dne pusti Harriet samo doma, prepričana je, da ne bo nič narobe, vendar se zunaj zadrži dlje, kot je načrtovala, zato je obsojena na enoletno bivanje v prevzgojnem domu. V domu, ki je pravzaprav zapor, so nameščene matere, ki so jim zaradi večjih ali manjših prestopkov (začasno) odvzeli otroke. Cilj državnega programa je iz slabih mater narediti dobre oziroma popolne. Nekatere od njih pritiskov ne zdržijo in obupajo, čeprav to pomeni, da bodo izgubile starševske pravice, večina pa se jih trudi čim bolje izpolnjevati naloge, tudi tiste najbolj absurdne, v upanju, da bodo program uspešno opravile. Poleg zgodbe Fride Liu tako dobimo vpogled v življenja drugih mater in tudi očetov, ki bivajo v podobni, čeprav očitno precej manj strogi inštituciji nedaleč stran. Čeprav gre za satiro in distopijo, v kateri so situacije prignane do skrajnosti, se zdi romaneskni svet kar nekako preveč podoben resničnosti. Roman še kako drži zrcalo sodobni družbi in odpira številne aktualne teme. V prvi vrsti gre seveda za odnos družbe do žensk, od katerih se še vedno pričakuje ne samo, da bodo v nekem trenutku postale matere, ampak da bodo popolne matere, ki bodo svoje življenje v celoti podredile otroku in ki v vzgoju in odnosu do otrok nikoli ne bodo naredile nobene napake. Roman je tudi kritika socialnih služb, ki pogosto delujejo rigidno ter nimajo posluha za posameznika in se ne sprašujejo o vzrokih in razlogih, temveč vidijo samo posledice. Obenem gre za prikaz sistema popolnega nadzora, državnega aparata, v katerem osebna svoboda ne obstaja več in ki posameznika oziroma njegovo vedenje ocenjuje s točkami, vsak odklon od ‘prave poti’ pa kaznuje z odvzemom pravic. Gre za izjemno napeto, tudi srhljivo branje, ki na trenutke prav ‘boli’, tako zelo, da pomislimo, da bi knjigo odložili – tudi zato, ker med branjem ves čas preizprašujemo sebe (in se ob tem zavedamo, da bi v svetu Fride Liu najverjetneje tudi same pristale v šoli za dobre matere).

Prispevala: Maruša Mugerli Lavrenčič, Goriška knjižnica Franceta Bevka

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Tiste, ki so izginile

Kje so dekleta?

Nesreča, ki se je pred dvajsetimi leti zgodila na t.i. Hudičevem odseku v Angliji, odmeva še danes. Zato se novinarka Jenna odloči, da bo o nesreči, nenavadnem izginotju treh poškodovanih deklet iz avtomobila in čudnih, nadnaravnih pojavih, o katerih pripovedujejo domačini, posnela reportažo za BBC. Vendar pa se mora Jenna najprej spopasti s sovražnim, odklonilnim nastopom domačinov, ki niso veseli tujke, sploh pa takšne tujke, ki brska po njihovi preteklosti. Sprva jo odvrača tudi Olivia, dekle, ki je tiste usodne noči vozila in povzročila prometno nesrečo. V svojih prvih izjavah je trdila, da je ena izmed deklet na cesti videla osebo, potem je pričala o nenavadni svetlobi, ki so jo nekateri pripisali kar vesoljcem. A kam so izginile njene prijateljice? V avtomobilu je ob cesti ostala samo ona, sama, čeprav se je spomnila, da je ena izmed prijateljic imela mobilni telefon, le-tega ni bilo po nesreči nikjer. Prav tako pa niti sledu o Sally, Katie in Tamzin. Še dodatno pa bralca zmede vmesna zgodba o mladih prijateljih, ki dopustujejo v razkošni hiši na Tajskem. Zakaj lastnik hiše želi, da v Anglijo pretihotapijo osem kipcev Bude? Je v tej napeti zgodbi kaj prostora tudi za ljubezen? Jenna je tik pred ločitvijo, Olivio njen fant Wesley vse bolj utesnjuje, čeprav je bil prav on njena največja opora po prej opisani nesreči. Obenem pa Jenno poleg osamljenosti, begajo še mrtve živali, ki se znajdejo na pragu hiše sredi gozda, v kateri prenočuje. Ji kdo sporoča, da je njeno brskanje po preteklosti nevarno? Ali pa bo prav ona tista, ki ji bo uspelo razkriti dolgoletno skrivnost? Ali pa je skrivnosti preprosto več in so ena v družbi druge kot hišica iz kart povzročile več smrti kot vpletenim dale koristi. Napeta kriminalka, ki se zapleta skorajda vse do zadnje strani in pušča toliko nejasnosti, da je preprosto ne gre odložiti. Claire Douglas je nekdanja novinarka, ki je domiselne zaplete ustvarila že v delih Izginulo dekle in Zadnjič videna.

Prispevala: Aleksandra Papež, Knjižnica Lenart

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Dekle z mušketo

Železna glava

Flamski pisatelj Jean-Claude van Rijckeghem je poznan po svojih mladinskih romanih predvsem zgodovinskega žanra. Tudi roman Dekle z mušketo temelji na zgodovinskih dejstvih, čeprav je zgodba izmišljena. Zgodbo pripovedujeta v prvi osebi izmenjujoče glavni ženski lik Stans (Costance Hoste) in njen mlajši brat Pier (Pieter Hoste). Spoznamo njuno družinsko zgodbo in zgodovinski okvir. Osrednji del zgodbe se odvija v letih 1808 -1809. V ospredju je zgodba mlade ženske, upornice, ki pa se je primorana poročiti s starejšim bogatim plemičem. Takoj, ko se ji ponudi priložnost, v zakonu zdrži celih petnajst tednov, Stans zbeži. Ne vrne se domov, temveč se odloči, da bo šla v vojsko namesto pekovega sina, ki je bil izbran za služenje. Stans mora pred soborci skrivati, da je ženska. Vseeno pa se izjemno izkaže v raznih preizkušnjah in nato tudi v boju. Tudi nadimek »železna glava«, ki ga pridobi, kaže na njeno neverjetno vzdržljivost. Zanimivi in napeti so opisi bojev in tudi muk, ki so jih Napoleonovi vojaki preživljali. Hkrati pa je lik glavne junakinje lepo zamišljen in opisan, saj ves čas upamo, da bo obema junakoma, tako Stans kot Pieru uspelo na njunih nalogah.

Prispevala: Ana Dolinšek, Mariborska knjižnica

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Zvezda 111

Boj za poetično eksistenco, ki pa ni bil poetičen.

Zvezda 111 je bil prenosni radio, nepogrešljiv element mlade družine Bischoff, posebej na njihovih pohajkovanjih, iz katerega izhajajoči zvoki bluesa in rock ‘n’ rolla so navduševali predvsem Carlovega očeta in njegovo mamo in ju povezovali v življenjskem hrepenenju po uresničitvi mladostniške želje, osrednjega razloga, zaradi katerega sta Carla v njegovih rosnih dvajsetih, med študijem, ki ga je sicer opustil, česar starša nista vedela, poklicala nazaj domov in mu sporočila, da odhajata, pri tem pa nista povedala ne kam (razen to, da se odpravljata na Zahod) ne za koliko časa. Bilo jer v času padca berlinskega zidu, meje so se odprle, v zraku je bil vonj po novi, svobodnejši prihodnosti, Carla pa je nepojasnjen vzrok odhoda staršev pustil predvsem zmedenega in v globokem občutku zapuščenosti. Iz domačega stanovanja v Geri, ki naj bi ga čuval v času njune odsotnosti, se z očetovim žigulijem, ki mu je bil prav tako zaupan v skrb, odpravi v Berlin, s sanjami v srcu, da nekoč postane priznan pesnik, a ga realnost pahne predvsem v mnoge eksistenčne stiske in ga po naključnem dogodku vodi v pridružitev pripadnikom berlinske podzemne scene, nekakšne gverilske komune, ki zaseda prazna stanovanja in jih poseljuje s svojimi pripadniki, niti aktualnih dogajanj pa se stekajo, povezujejo in nadaljnje oblikujejo v novo ustanovljenem podzemnem klubu, pujsniku. V anarhističnih razmerah, polnih tveganj in utopičnih iluzij se Carl sprva kot taksist, nato zidar in v nadaljevanju pretežno kot natakar prebija skozi svojo lastno osebno zmedo, trudeč se obdržati predvsem svojo veliko ljubezen Effi, vmes pa prebira pisma staršev (mame) in sledi njuni poti, do zadnjega zaviti v skrivnost. Gre za roman o pričevanju na novo odkrite svobode in o zankah, povezanih s tem, pa tudi o špekulantih vseh vrst, ki so vzniknili v na novo nastali situaciji, ter o mladih sanjačih, pritepenih z vseh vetrov, enako hrepenečih v skupni želji, da si izborijo svoj prostor pod soncem. Seilerja smo v slovenskem prevodu spoznali že skozi branje odličnega romana Kruzo (osrednji lik romana se na kratko pojavi tudi tokrat, seveda z enako filozofijo), kot avtor širokega pripovednega zamaha z izpiljenim smislom za tankočutno izpisane portrete posebnežev pa se potrjuje tudi v tem delu in bralca, ko se prebije do konca pripovedi, nagradi s celostno zaokroženim romanesknim dahom in sporočilom, več njimi, med njimi tudi tem, da so za preživetje potrebni, vsi enakovredno, hrepenenje, upanje, vztrajnost in pogum; včasih pomaga tudi kozje mleko.

Prispevala: Renata Vidic, Valvasorjeva knjižnica Krško

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Jaz sem princ!

Založnik o knjigi:

Nekega dne pujsek najde krono. Ko si poišče še prestol in si krono posadi na glavo, postne nihče drug kot princ. Bori se z zmajem, rešuje princeso, zajaha svojega konja in ukazuje živalim, kot se za princa spodobi. Toda živali nad njegovim vladanjem niso prav nič navdušene, dokler …

Zabavna zgodbica otroka popelje v pravljični svet domišljije, kjer je vse mogoče. Otrok skozi zgodbo spozna, da lahko v življenju varno vstopa v različne vloge, ki jih želi igrati. Kajti vsaka od teh ga bo prej kot slej pripeljala do spoznanja, da je najsrečnejši le, če sledi temu, kar v resnici je.

Knjiga je namenjena otrokom od 3. do 8. leta starosti.

Rezerviraj knjigo

Sladko sanjaj

Ljudje pripovedujejo zgodbe, ki jih ne bi smeli povedati, pa ne zaradi zgodbe same, ampak zato, ker se enostavno ne bi smele zgoditi.

Obsesija. Posesivnost. Izprijenost. Morbidne fantazije. Bolni miselni eksperimenti. Kletka groze. Otroška pornografija. Pedofilija. Roslund se v romanu loteva izprijenega zločina v vsej svoji strahotnosti. Razpre nam vrata v ostudno bolan realni svet, kjer so pokvarjene črne človeške duše osredotočene na to, kako izmaličiti psiho otrok. Zanje so otroci brez čustev, zato jim »pomagajo« pri prevzgoji uma. Pedofili celo verjamejo, da bo nekega dne svet razumel in sprejel ljubezen med odraslim in otrokom. Kako lahko sploh razumemo, kaj se dogaja v umu tako globoko motenega človeka? Brezizrazni obrazi deklic, njihova otipljiva tesnoba in »prazne« oči, ki iz ječe lastnega uma hlastajo po svobodi in zdravi otroški igri – vsa ta srhljivost vznemirja in razburja detektiva Ewerta Grensa, ki s pomočjo ovaduha Pieta Hoffmanna, želi razkrinkati to več milijard dolarjev vredno industrijo organiziranega kriminala. Zato se infiltrirata v svet najtemnejše teme, v sprevrženo mrežo preprodajalcev, izmenjevalcev, posojevalcev in posiljevalcev otrok, na temni splet fotografij in posnetkov drobnih nemočnih zlorabljenih teles. Pravijo, da ljudje obstajajo, dokler drugi ljudje v to verjamejo. Ewert Grens je verjel, četudi je na tej mračni poti zašel v temo lastne notranjosti in osame, da je uvidel, da mora vsak v sebi najti varen kraj, kamor se zateče, ko čustva postanejo pretežka. S tem je rešil deklici.

Prispevala: Daša Medvešček, Goriška knjižnica Franceta Bevka

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Nikogaršnji sin : avtobiografija brez meja

Duhovna oporoka

V Sloveniji in tudi po svetu znani slovenski pisatelj Boris Pahor je v sodelovanju z novinarko in pisateljico Cristino Battocletti leta 2012 izdal avtobiografijo v italijanskem jeziku z naslovom Figlio di nessuno. Knjiga je nastajala več kot dve leti, Cristina je iz Milana prihajala k Pahorju v Trst, beležila njegovo pripovedovanje, rezultat je dinamična in slikovita sinteza pisateljeve bogate, z drugo svetovno vojno travmatizirane življenjske poti. Zamejskega Slovenca, Tržačana Pahorja, so zaznamovali kar trije totalitarizmi – kot otroka fašistično izživljanje, kot mladega fanta grozljiva izkušnja interniranca v nemških koncentracijskih taboriščih, po vojni kot moža z družino komunistično šikaniranje. Biografija poleg opisov Pahorjevega vseživljenjskega političnega aktivizma, poznanega in ubesedenega v njegovem literarnem opusu, prinaša tudi marsikatero razkritje o avtorjevem osebnem življenju, ki je bilo presenetljivo razgibano in svobodomiselno. Pričujoči slovenski prevod vsebuje spremno besedo pisateljevega sina Adrijana Pahorja in v dodatku ganljivo pričevanje Battoclettijeve o Pahorjevih zadnjih trenutkih. Pisatelj se je poslovil leta 2022, doživel je častitljivih 109 let.

Prispevala: Anica Derganc, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Pristan

Sestri Violet in Trudy živita v Sugar Bendu že vse svoje življenje. Preden ju je že zgodaj zapustila mama, ji je je morala Violet obljubiti, da bo vedno poskrbela za svojo mlajšo sestro in kot resno, odgovorno dekle svojo obljubo izpolnjuje tudi za ceno lastne sreče. Odpove se študiju in ostane doma. Ko se Trudy poroči z »najprijaznejšim človekom v okolici« in postane žrtev njegovega nasilja za štirimi zidovi, ji skuša Violet na vse načine pomagati, vendar ji niti policisti ne verjamejo in jo celo obtožijo klevetanja enega najbolj zglednih prebivalcev mesta. Nato se zgodi nekaj, kar Trudy odvzame glas, Violet pa se odpove tudi svoji sreči v ljubezni, ki jo je našla s policistom Frankom. Po štiridesetih letih sestri živita skupaj in v mestu vodita svojo trgovino, na dan pa začne prihajati skrbno skrita preteklost. Medtem v Sugar Bend pride tudi osemnajstletna Maya, ki po letih v rejniških družinah išče svoje mesto v svetu, kjer bo sprejeta in kjer bo našla svoj pristan. Avtorica nam je tako v branje ponovno ponudila zgodbo o trdnih medsebojnih vezeh, močnih ženskah, žrtvovanju in novih priložnostih.

Prispevala: Gabriela Grlica, Ljudska knjižnica Metlika

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Zmagovalci

“Vse ima dve plati, eno vidimo druge pa ne.”

Švedski pisatelj Fredrik Backman s svojim dihjemajočim pisanjem navdušuje bralce po vsem svetu. Njegova saga Mi smo medvedi je postala izjemna uspešnica, po nekajletnem premoru pa smo dočakali zaključni del trilogije z naslovom Zmagovalci. V ospredju je rivalstvo med dvema mestecema sredi švedske divjine. Tako zeleni Björnstadt kot rdeči Hed živita za hokej in vse, kar je povezano z njim. A to ni samo zgodba o športu. Gre za veliko več. Backman z neverjetnim posluhom za psihologijo spleta pripoved o posameznikih in njihovih usodah, odločitve pa sprožajo verižne reakcije, ki tako ali drugače vplivajo na celo skupnost. Čeprav gre za sklepni del trilogije, je pisatelj v zgodbo vpletel ravno prav podatkov, da lahko sledimo dogajanju oz. jo beremo samostojno. Pretresljivo, izjemno branje, ki vabi k razmisleku, česa vsega smo sposobni ter kaj moramo žrtvovati, da premagamo osebne tragedije, ki v resnici nikoli niso samo posameznikove in odzvanjajo v skupnosti še dolgo časa po tem, ko so se zgodile.

Prispevala: Špela Činkelj, Knjižnica Kočevje

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Pretežno jasno

Trpko in hudomušno hkrati

Avtorica romana je slovenska igralka, Barbara Cerar, prvakinja SNG Drama Ljubljana. Je tudi docentka za dramsko igro na AGRFT. Pretežno jasno je njen prvenec. Glavna protagonistka je dislektična Olga Vrabec Golob, ki namesto na potovanja hodi na umetne oploditve. Ko jo po desetih letih zaradi ljubice zapusti mož, se počuti obupano in ponižano. Še dobro, da jo pokonci držijo zabavni ter iskreni sosedje. Ti ji popestrijo vsakdan in tragični trenutki postanejo za odtenek lažji. Zgodba o Olgi je, kot je zapisal že Vinko Möderndorfer, življenjska in trpko duhovita. Avtorica je mojstrica besed, zgodba je polna pridevnikov, primerjav in prispodob. Odlično branje. Komaj čakamo njeno naslednjo knjigo.

Prispevala: Maja Car Marn, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo