Iskanje COBISS
Iskanje COBISS

Knjige

Neskončen stolp želv

Razmišljam: nikoli ne boš osvobojena tega

Aza Holmes je šestnajstletnica, inteligentna srednješolka, ki se spopada s posebno obliko duševne bolezni, obsesivno kompulzivno motnjo. Azino življenje namreč obvladuje patološki strah pred mikrobi in okužbami, kljub pogovorom s psihiatrinjo je njena duša ujeta v spiralo vsiljenih misli in dejanj, ki jih ne zmore opustiti. S pomočjo skrbne matere in radožive prijateljice Daisy je Azino življenje znosno, dokler se dekleti ne podata v raziskavo skrivnostnega izginotja milijarderja Russlla Picketta, saj je za kakršnekoli informacije razpisana bogata nagrada. Aza se zbliža z Russlovim sinom Davisom, čutečim, osamljenim fantom, mlada se zaljubita, vendar prva ljubezen v Azi namesto sreče sproži nov val tesnobe. Imeniten roman o odraščanju in premagovanju hudih življenjskih preizkušenj ne čisto običajnih mladostnikov je pisatelj napisal na podlagi doživljanja lastne neozdravljive duševne motnje.

Prispevala: Anica Derganc, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Ljubezenski pobegi

Urbani nomadi

Knjiga tega sodobnega nemškega pisatelja nam predstavi sedem zgodb. Rahločutno napisane nas popeljejo v svet medčloveških odnosov in močnih čustev. Rdeča nit te knjige so navidez trdne in močne osebnosti, predvsem moški. Pa vendarle njihov enolični in utečen vsakdan pretresejo različni njihovi (ali njihovih partnerjev) ljubezenski pobegi. Vsaka zgodba nam naslika svojstven zaplet in pravzaprav pusti grenak priokus tega, v kar nas ženejo neubranljive življenjske sile narave.

Prispevala: Cveta Hribernik, Knjižnica Domžale

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Bližina daljave

Kdor je preživel vojno, za vedno ostane v njej.

Bližina daljave je drugi roman za odrasle pisateljice Nataše Konc Lorenzutti. Vanj je vtkala resnične dogodke ljudi, ki so ji tako zaupali, da so prenehali molčati in jih literarno obdelala. Anica je prvoosebna pripovedovalka. Pri hiši je bila kopica otrok, vendar kruha ni bilo dovolj za vse. Anica je morala že kot petletna deklica zapustiti dom in oditi k stricu in teti. Kljub temu, da je tam bel kruh pomakala v sladko kavo, je bilo njeno otroštvo grenko. V Aničino odraščanje zareže še vojna. Po vratih hiše v zakotni vasi izmenjaje se razbijajo fašisti, nacisti in partizani. Vsak od njih terja svoj davek. Dokler že tako revni družini ne ostane nič. Le pogorišče hiše. Kdor je preživel vojno, za vedno ostane v njej.

Prispevala: Viktorija Kante, Lavričeva knjižnica Ajdovščina

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Izginuli svet

Nekega avgustovskega dne izgineta enajstletna Aljona in osemletna Sofija. Medtem ko njuna mama dela, ju neznanec zvabi v avto in ju ugrabi. To se zgodi v Petropavlovsku, na ruskem skrajnem vzhodu Kamčatke. Iskalni akciji se pridruži celo mesto, ki je preplavljeno s plakati z napisom “pogrešani”. Pisateljica nam ne postreže s hitrim razvojem dogodkov, ne mudi se ji na lov za pogrešanima deklicama, ne ukvarja se z razrešitvijo skrivnosti. Pripoved preskakuje iz enega kraja prostrane dežele v drugega. Razdalje med njimi so nepredstavljivo velike. Krajine ločita neprehodna tundra in gozd. Z vsakim novim poglavjem, z vsakim novim mesecem, nas zgodba popelje globoko v notranje življenje žensk, ki jih je tragedija posredno ali neposredno prizadela. Izginuli svet nam tako postreže z mnogimi zgodbami. Kot morski val z obale, kjer sta pogrešani sestri izginili, se zgodbe vračajo k njima in njuni materi.

 

Prispevala: Viktorija Kante, Lavričeva knjižnica Ajdovščina

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

12 000 kilometrov greha

Bernarda Jurič je spomladi 2018 v 27 dneh prekolesarila 5.500 kilometrov od Pertha na zahodni do Sydneya na vzhodni obali Avstralije. Ker ji to ni bilo zadosti, se je jeseni vrnila in se kot prva in edina ženska doslej, udeležila posamične kolesarske dirke od severa do juga avstralske neskončnosti. 6200 kilometrov dežele kengurujev je premagala v 34 dneh. Tako je tudi prva na svetu, ki ji je uspelo v enem kolesarskem letu prevoziti obe poti brez spremljevalne ekipe in v ekstremnih razmerah. Večino časa je bila v coni digitalne tišine, brez mobilnega signala, s pomočjo katerega bi lahko poklicala na pomoč. V vročem pesku je videla odtise dolgih in debelih kač, ki bi jih lahko primerjala z debelino gasilske cevi. Med vrtenjem pedal po razgretem asfaltu, si je kot mantro ponavljala PIN številko kreditne kartice, s katero si je lahko privoščila sladoled na bencinskih črpalkah vsakih nekaj sto kilometrov. Spanje v postelji je bil pravi luksuz. Ta čas, ko so se ji sušile ene in edine kolesarske hlače, si je v mestih zavita v brisačo poiskala hrano. Odrgnine tam spodaj je niso ustavile. Dežela tam spodaj jo privlači kot magnet in verjetno tam še ni rekla zadnje besede.

Odlomek iz knjige

Sama, končno me nihče več ne nadzira. Ustavlja me divjanje vetra, občutek imam, da me hoče pretrgati na dvoje. Tako kot je Kravelj hudiča presekal na dva kosa. Tudi jaz sem zdaj v dveh kosih, telo (na srečo v enem kosu) je tukaj, misli pa so drugje, med njimi ni povezave. Ustavim se. Stopim s kolesa. Okrog poldneva bo. Sonce žge in pod pravim kotom pregreva moje telo. Hodim in potiskam Ozija, v glavi pa mi divja. Brbnončice si želijo nekaj osvežilnega, požirek hladne vode, košček svežega sadja. Praznina, kamor seže pogled, samo goreča cesta. Satelit se je izgubil. Popolna digitalna tišina.

(str. 149)

 

Prispevala: Viktorija Kante, Lavričeva knjižnica Ajdovščina

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Petek ali Tihomorski limb

Kritika sodobnega, z redom obsedenega človeka

Razbita barkača nekje na obzorju, samota, ki odpira nova poglavja smislu življenja in nenazadnje otok. Skupni imenovalec rine v ospredje kar sam po sebi- Robinson Crusoe. Defoejev Robinson kot nosilec civilizacije »zdrave pameti«, ki preoblikuje primitivno naravo po vzoru razmer iz katerih je prišel in na drugem bregu Tournierjeva zgodba o Robinsonu kot kritika sodobnega človeka in njegovega hotenja po obvladovanju in civiliziranju sveta. Mojstrska predelava za katero je Michel Tournier, eden najbolj prepoznavnih francoskih avtorjev iz druge polovice 20. stoletja, prejel veliko nagrado Francoske akademije za roman. Robinsona po brodolomu naplavi na samotni otok. Po začetni fazi obupa se kmalu dobro znajde v novih okoliščinah: uredi si bivališče, udomači divje koze, osušuje mlake, meri čas, izdela ustavno listino (»Tretji člen: Prepovedano je opravljati naravno potrebo kje drugje kakor na kraju, ki je temu namenjen«) in piše dnevnik, bere. Po nekaj letih bivanja na samotnem otoku naleti na divjaka Petka s katerim se v nadaljevanju skupaj prebijata skozi vsakdan. A kaj kmalu se pokaže, da sta si v marsičem različna in Robinson se začne spraševati o absurdnosti svojega početja.

Odlomek iz knjige

»Če hočete vedeti, kakšna bo ta nova doba, jo morate prav gotovo iskati v Petkovi naravi. Robinson je bil še zmeraj jetnik nekdanjega sebe in ni mogel predvideti, kakšna bo. Prepad med njima je presegal- in hkrati združeval – dostikrat opisano nasprotje med metodičnim, skopuškim in melanholičnim Angležem in impulzivnim, radodarnim in nasmejanim »domorodcem«. Petek se je po naravi upiral zemeljskemu redu, ki ga je Robinson kot kmet in upravnik uvedel na otoku in zaradi katerega je preživel. Aravkanec je pripadal nekemu drugemu kraljestvu, drugačnemu od zemeljskega kraljestva svojega gospodarja, na katero bi imel uničujoč učinek, če bi ga kdo poskušal zapreti vanj.«

(str. 162)

Prispevala: Neža Hribernik, Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Orientalske novele

Marguerite Yourcenar je zgodbe predelovala skoraj 40 let. Morda ste jih brali že v kateri drugi knjigi, v malo drugačni različici. Vseh deset zgodb je nenavadnih, sanjskih, z elementi, ki segajo od nadnaravnega do mita in legend. Avtorica je črpala navdih na vzhodu, da bi širila krila in dosegla tisto, kar zmore le velika literatura: objemati svet in se dotikati univerzalnosti. Vse zgodbe so na nek način krute, ampak lirične. Tako beremo o slikarju, ki ga preganjajo podobe, ki jih ustvarja in o materi, ki po lastni smrti skrbi za svojega novorojenega sina. Kraljeviču Marku sta namenjeni kar dve zgodbi, pisateljica pa ni pozabila tudi nesrečne boginje Kali.

Odlomek iz knjige

Naslednji dan so kmetje prinesli belež in z njim premazali notranjost in zunanjost kapele, ki je tedaj dobila podobo bele golobice na prsih skalovja. Dva pogumnejša vaščana sta si upala iti v jamo in pobeliti vlažne, porozne stene, in tako sta voda iz izvirov in čebelji med nehala kapljati v notranjost te lepe dupline ter ohranjati pri življenju usihajoče nimfe. Oslabela vilinska bitja niso imela več dovolj moči, da bi se pokazala človeškim bitjem; tu in tam so se v polsenci komajda nejasno zaznale stisnjene ustnice, dve krhki, milo proseči roki ali bledorožnata dojka.

(str. 79)

Prispevala: Viktorija Kante, Lavričeva knjižnica Ajdovščina

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

 

Agni

Agni je prvenec Boruta Kraševca, ki ga poznamo kot prevajalca iz ruščine. Leta 2014 je za svoje delo prejel Sovretovo nagrado. Agni, skrajšano od Agnes, je ljubka kunčica. Živi v skednju s svojim številnim sorodstvom. Crklja jo Maša, najstnica pri petnajstih, ki živi z mlajšo sestrico Klarico, očkom Ivanom in mamo Katjo. Nekega dne se po neuspeli ljubezenski zvezi v zgornje nadstropje njihove hiše naseli teta Brina, Katjina sestra. No, zgornje nadstropje je pravzaprav v resnici Brinino, ampak nihče je ni pričakoval nazaj. V romanu se prepletajo živalske in človeške usode, zaznamovane z goni in strastmi. Živali dobijo človeške lastnosti, ljudje pa se ne morejo upreti »živalskim« nagonom.

Odlomek iz knjige

Pogledala je ven. Ivan je kosil pod obešenim perilom: svojo ropotuljo je obsedeno gonil sem in tja, pa prav pod vrvicami, tako da se je moral sklanjati in so mu po obrazu plahutale Mašine mokre sanje.
Katja ga je nekaj časa zaskrbljeno opazovala, potem pa se je nečesa spomnila, odšla v spalnico in z dna predala v komodi izvlekla črno spodnje perilo za posebne namene. Je še uporabno? Zaklenila je vrata in si ga pred ogledalom pomerila. Modrc jo je malo tiščal, kot da bi se zredila, vendar je bilo znosno.

(str. 42)

Prispevala: Viktorija Kante, Lavričeva knjižnica Ajdovščina

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

 

Apostol

V romanu, ki ga je napisal raziskovalec življenja apostola Pavla, je bralcu ne neverjetno živ in slikovit način prikazana zgodba tega velikega človeka, ki je iz preganjalca kristjanov po srečanju s Kristusom na poti v Damask, nenadoma postal njegov veliki zagovornik in apostol poganov. V romanu spremljamo življenjsko pot izdelovalca šotorov in farizeja, ki se po spreobrnjenju, srečuje z velikimi nasprotovanji in preganjanji njegovih dotakratnih somišljenikov – Judov. Zgodba, ki ji sicer fragmentarno lahko sledimo tudi skozi njegova pisma, objavljena v Svetem pismu, pred nami zaživi v vsej človeški veličini, njegovih potovanj, bežanja pred preganjalci, srečanj z nastajajočimi krščanskimi skupnostmi, srečevanj s sobrati, Lukom, Timotejem, Silo in mnogimi drugimi ter končnega potovanja v Rim, kjer se njegova življenjska pot »jetnika Jezusa Kristusa« konča pod mečem. Zgodba, ki navdihuje in služi za razmislek o nekdanjih in sedanjih časih ter človeku, popolnoma predanem svojemu poslanstvu.

Odlomek iz knjige

Proti poldnevu dosežeta prava vrata. To je najožje mesto in resnično samo razpoka v mogočnem skalnem masivu. Na najožjem mesu, kjer si lahko po navadni deski prečkal sotesko, so Rimljani namestili med obema skalama prava železna vrata. Tam stražita dva rimska vojaka. Eden jima odpre velika vrata. Škripanje se zaradi bučanja gorskega potoka komaj sliši. Prijazna stražarja bi se rada pogovarjala s prvima popotnikoma v tej pomladi. To se zgodi zelo na kratko. Pavel jima pove, da je rimski državljan, toda rad bi hitro šel dalje.
Onstran vrat se pot vzpenja. Soteska se malo odpre in počasi prideta iz nje. V večernem soncu se pred njima odpre čudovita dolina. Pavel je zadovoljen. Do sem sta potrebovala dan manj, kot je računal. Postavita si majhen šotor, pojesta zgodnjo večerjo in ležeta počivat.
»In kako gre jutri naprej?« vpraša Sila in potegne čez glavo težko volneno odejo.
»Si videl gorsko verigo na obzorju?«
»Tam daleč v meglicah?«
»Točno, tam čez morava.«

in tako naslednje jutro nadaljujeta.

 

Prispeval: Matjaž Eržen, Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Najini valovi

Ko dvojina postane rutina

Ajda in Maks sta zakonca poznih srednjih let, hčerka Brina, umetnica, se je osamosvojila, imata dobri službi in udobno stanovanje, vendar nista srečna. Predvsem žena je naveličana rutine in prepirov vsakdana, mučijo jo tegobe menopavze, nekoč vroča zakonska ljubezen je le še navada. Ajda osuplemu možu predlaga začasni razhod, Maks se jezen in razočaran odseli na drug konec Ljubljane. Zgode in nezgode novopečenih samskih avtorica opisuje z dobršno mero humorja, spremembe, ki si jih je predvsem Ajda tako želela, se sprevržejo v katastrofo. V zabavni, dogajanja polni pripovedi o iskanju novih priložnosti ter o hrepenenju po večni mladosti kot imperativu sodobne družbe se bo prepoznal marsikateri pustolovščin željan nezadovoljnež.

Odlomek iz knjige

O, a gremo na počitnice? je zažvrgolela frklja in mi, ko sem se s prtljago tlačil v dvigalo, pomenljivo pomežiknila. Nikoli nisem ujel njenega imena, zgolj nadpovprečno veliko oprsje. Ne! sem se odrezal in se zdrznil ob neprijaznem tonu lastnega glasu. Res mi ni bilo do pogovora. A bodoča farmacevtka kot da moje tečnobe ni opazila. Aja? Kaj pa pol? Kaj te briga, avša radovedna. Opravki pač sem zamrmral …

(str. 23)

Prispevala: Anica Derganc, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo