Roman nas popelje v 19. stoletje, v Združene države Amerike, kjer na plantaži bombaža v Georgii črnski sužnji trdo delajo in životarijo v nečloveških razmerah. Lastniki posestva, Randallovi, so neusmiljeni beli gospodarji, ki s skrajnim sadizmom in krutostjo disciplinirajo brezpravno delovno silo. Sužnja Cora, sirota, mlada in neuklonljiva, s sotrpinom Caesarjem pobegne. S pomočjo podzemne železnice par prispe na sever države, kjer se njuni poti ločita. Cora na svojem samotnem tavanju v svobodo doživlja težke preizkušnje, v mozaiku dogodkov in usod avtor prepričljivo izriše vzpon belske Amerike, ki temelji na garanju in preliti krvi tisočerih Afričanov. Čeprav je odličnih romanov o kalvariji ameriških sužnjev veliko, pa je prav magični realizem tista dodana vrednost, ki pripoved dela tako posebno. Pravljična podzemna železnica namreč simbolizira mrežo podzemnih predorov in dobrih ljudi, ki so omogočili ubežnim sužnjem človeka vredno življenje na severu, pogosto v Kanadi. Pisatelj si je z nenavadnim romanom o človeški bedi, pogumu pa tudi sočutju in žrtvovanju prislužil več priznanj, med drugim tudi prestižno Pulitzerjevo nagrado.
Prispevala: Anica Derganc, Mestna knjižnica Ljubljana