Zvrst: fantazijski roman

Prihodnost se odvija zdaj

Podpisnice Pariškega podnebnega sporazuma na 29. konferenci pogodbenic v Bogoti leta 2024 zaradi neuspešnega reševanja področja ogljikovih emisij ustanovijo posebno Telo za izvajanje Sporazuma. Agencije, ki jo 2025 ustanovijo v Zürichu, se kmalu oprime ime Ministrstvo za prihodnost. Kmalu po začetku delovanja ministrstva se začnejo težave na planetu množiti. Katastrofe so vse pogostejše, priča smo strašnim sušam, poplavam. Vročinski valovi jemljejo milijone življenj. Živali in rastline izumirajo po tekočem traku. Morska gladina se dviguje. Emisije ogljikovih delcev v zraku dosežejo najvišje vrednosti v vsej zgodovini meritev. Podnebnih prebežnikov je vse več. Države se poskušajo organizirati vsaka po svoje, večina pa jih še vedno tišči glavo v pesek, skrbi jih le kapitalizem ter njegov vladar – denar. Na čelu Ministrstva za prihodnost je Mary Murphy. Z ekipo izjemnih strokovnjakov za različna področja skuša države po svetu spametovati in jih prisiliti k ukrepanju. Najtrši oreh so finančniki, nacionalne banke in zakonodajalci, ki se nikakor ne želijo odpovedati ogromnim dobičkom. Ko se začnejo tudi akcije Kalijinih otrok, skupine, ki v imenu planeta razstreljuje ladje, letala, elektrarne in uničuje vse, kar uporablja fosilna goriva, ko v Davosu zaprejo najbogatejše za teden dni v mesto, kot da bi jih ugrabili, se Mary vpraša, ali je to morda način, ki bi ga morali ubrati tudi pri njeni agenciji. Ko se o tem zaupa sodelavcu Badimu izve, da se to že dogaja. Badim je glede dejavnosti Črnega krila skrivnosten. Mary mu zaupa in to bi moralo biti dovolj, da njuno delovanje izzove uspehe pri doseganju ciljev Pariškega sporazuma. Mary po mukotrpnih poskusih prepriča največje bančnike v uvedbo ogljičnega kovanca, vrstijo se akcije naravovarstvenikov, prihaja do protestov, stavk. Ministrstvo uspešno vpelje novo platformo na internetu, ki postane shajališče borcev za ohranitev planeta. Nekatere od držav, med prvimi Indija, ki je zaradi vročinskih valov najbolj prizadeta, delijo domiselne rešitve z vsem svetom. Čeprav sprva za nižanje temperature na Zemlji v Indiji uporabijo geoinženiring, prav tako ga v ZDA uporabijo za končanje procesa taljenja ledenikov, se tekom desetletij začnejo kazati pozitivne spremembe. Bo to dovolj za rešitev planeta? Bo dovolj za sedem naslednjih generacij? Bo Ministrstvo sposobno izvleči svet iz blata? In Mary, bo končno lahko odšla v miren pokoj in uživala v Alpah? Žanrsko sodi Ministrstvo za prihodnost med znanstvenofantastične romane, ki se ukvarjajo s klimatskimi spremembami. Avtor se loteva ekoloških tem, ne prizanaša sedanjim političnim odločitvam in kapitalističnemu ustroju sveta, potrošništvu, bogatenju nekaj odstotkov prebivalcev Zemlje na račun vsesplošnega pomanjkanja za preostali svet. Pred nami je izjemno berljiva knjiga, neprizanesljiva do vseh, ki na svet še vedno gledajo skozi rožnata očala. In še nekaj: leto, ko je nastalo Ministrstvo, je pravzaprav že danes.

Prispevala: Simona Solina, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Je kljub umrljivosti in drugim pomanjkljivostim vredno biti človeško bitje?

Obiskovalec iz vesolja, ki pride na zemljo z eno nalogo, in sicer preprečiti tehnološki napredek človeštva (ki bi potencialno imel slab vpliv na celotno vesolje), piše svoje vtise in doživetja na Zemlji. Prihaja z oddaljenega planeta, kjer so vsi neumrljivi in imajo vsi vse znanje, ki ga kot vrsta premorejo. Pri njih ni vojn, ni nasilja, ni sovraštva … a hkrati tudi ni pozitivnih plati, ki jih pozna človeštvo npr. ljubezni, hrepenenja, družine. Človeška bitja se mu zdijo gnusna. Gnusijo se mu vsi vidiki človeka, najbolj pa ga moti nos na človeškem obrazu. Ne razume, zakaj se človeška bitja oblačijo in zakaj jedo živali. A počasi se začne prilagajati, človeška bitja se mu ne gnusijo več toliko – kot profesor matematike Andrew Martin začne prebirati poezijo (Emily Dickinson), poslušati rock glasbo in vzljubi kikirikijevo maslo. A kar je še najbolj čudno: vzljubi tudi profesorjevo družino in družinskega psa. Ko se njegova čustva do družine poglobijo, začne dvomiti o svoji misiji. Začne se spraševati, ali je biti človek pravzaprav tako grozno – sicer so res umrljivi, prepirljivi in nasilni, a to odtehtata ljubezen in družina. Gre za ganljiv in smešen znanstvenofantastični roman angleškega pisatelja Matta Haiga, ki piše tudi strokovne knjige, v leposlovju pa je poznan po romanu Polnočna knjižnica.

Prispevala: Branka Mrđenović, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

V četrtem delu serije o Peščenem planetu spremljamo zgodbo imperatorja Leta II., sina vladarja Paula Muad’diba iz rodbine Atreides in Chani, njegove zunajzakonske partnerice fremenskega porekla. Leto II. je po neverjetnih 3.500 letih še vedno na čelu celotnega znanega vesolja, s svojo domnevno nesmrtnostjo pa si je pridobil status božanstva. Na začetku vsakega poglavja so tokrat predstavljeni odlomki iz njegovih ukradenih dnevnikov, v njih pa razodeva svojo filozofijo in napotke, ki jih želi predati človeštvu. Slutimo, da je namerno dopustil, da so mu bili ukradeni. Ko so po spremembi ekosistema, iz puščavskega v bogato rodovitno okolje, peščeni črvi izumrli, je na voljo le omejena zaloga melanže. Od nje je odvisno prebivalstvo, z njo pa po svoji volji upravlja Leto II. S svojo preobrazbo v novega Šaj Huluda bi lahko sam ustvarjal velike količine začimbe. S pomočjo peščenih postrvi se je uspel preobraziti do njegove predstopnje, postane torej hibridno bitje med človekom in črvom. V svoji viziji prihodnosti je namreč predvidel pogubo človeštva, ki kljub neverjetnim dosežkom stagnira, zato mora to nujno preprečiti. V času tako imenovanega Letovega miru poskuša z nepopustljivo surovostjo in diktaturo preložiti usodne dogodke na kasnejši čas, hkrati pa ustvarja tiranijo. A s svojim nerazumnim delovanjem želi človeštvo le vzpodbuditi, da bi premagalo nepremagljivega in se razvilo na naslednjo stopnjo. Kot smo navajeni iz Herbertovih del, je tudi v tem polno filozofskih misli ter idej o možnih poteh, ki bi jih v prihodnosti lahko ubrala znanost. Daljna prihodnost z aluzijami na naše dogodke iz pretekle zgodovine se skozi mnoge vzporedne zgodbe, ki zahtevajo poglobljeno branje, mojstrsko izpelje.

Prispevala: Neja Drevenšek, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Geralt iz Rivije je veščec, poklicni morilec, ki je izšolan za pobijanje pošasti. Pri ljudeh (in drugih bitjih) vzbuja sovraštvo, večinoma se ga tudi bojijo – zaradi njegovih podvigov pa ga skrivoma tudi občudujejo. Kljub odporu, ki ga imajo do veščecev, pa jih ljudje navadno prosijo za pomoč, ko se v njihovo bližino naselijo pošasti in bitja, ki jim grenijo življenje. V knjigi spremljamo Geralta in njegove dogodivščine, pridruži se mu tudi Zlatič (angl. Jaskier), bard, ljudski pesnik in pevec, ki ima dolg jezik in vedno zabrede v težave. Kljub temu da se zdi, da je lahko ugotoviti, kdo je pošast in kdo ne, oziroma, kdo je dober in kdo ne, se izkaže, da to ni vedno lahka naloga … Pošast ni nujno zlobna, človek pa ni nujno prijazen … Andrzej Sapkowski, poljski pisatelj, avtor sage Veščec, je v knjige vključil like iz evropske mitologije in slovanskega ljudskega izročila. Knjig iz serije Veščec je skupno osem, trenutno edina prevedena v slovenski jezik je prva knjiga Zadnja želja, tej pa kronološko sledi knjiga Meč usode. Priporočeno je, da se knjige bere po naslednjem vrstnem redu: The Last Wish (Zadnja želja), Sword of Destiny (Meč usode), Blood of Elves, Time of Contempt, Baptism of Fire, The Tower of the Swallow, The Lady of the Lake in Season of Storms. Knjige Veščec (poljsko Wiedźmin; angl. The Witcher) so leta 2007 prvotno predelali v istoimensko videoigro, kasneje pa v grafične romane. Leta 2019 je na portalu Netflix izšla prva sezona serije, kjer v glavni vlogi spremljamo Henryja Cavilla kot Veščeca.

Prispevala: Branka Mrđenović, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo