Zvrst: kriminalni roman

Roman, po katerem je posnet istoimenski film, se začne z zaslišanjem matere treh otrok in gospodinjske pomočnice Dolores Claiborne, ki je pripeljana na policijsko postajo zaradi suma umora svoje delodajalke Vere Donovan. Pripoved se nadaljuje v monologu brez poglavij, ki ga želimo prebrati na en mah. Dolores nam na zaslišanju razloži svojo zgodbo, nasilje v družini in odnos s svojo pred smrtjo dementno šefico.

Kdo je potem ubil Vero Donovan? Dolores zanika obtožbo, saj je bila med njima neobičajna vez, ki ju je povezala z zvestobo in podobnima usodama. Skozi leta je Vera pešala, tako umsko kot fizično, s starostjo je postajala čedalje bolj zlobna, a vendar sta ženski ostali povezani vse do njene smrti. Kako je zares umrla ta stara vešča? Kaj se je zgodilo z Doloresinim možem Joeom St. Georgeom, ki je pred tridesetimi leti umrl v nenavadnih okoliščinah, in to leta 1963 na dan popolnega sončnega mrka? Vse izvemo v eni noči.

Roman Dolores Claiborne je povezan z romanom Geraldova igra (angl. Gerald’s Game, 1992), saj se med sončnim mrkom s protagonistko Jessie vzpostavi nekakšna telepatska vez, občasno ena drugo zagledata in začutita. Pisatelj je najprej nameraval napisati en obsežen roman, a se je odločil, da ju bo ločil v samostojni knjigi, ki ju lahko beremo kot diptih. Geraldova igra še ni prevedena v slovenščino.

Roman Dolores Claiborne je Stephen King, mojster grozljivk objavil leta 1993, prevod v slovenščino smo dobili po 33-ih letih. Avtor sicer velja za žanrskega avtorja grozljivk, vendar s tem romanom kaže, da je njegovo pisanje lahko tudi drugačno, s to kriminalko nam ponudi napeto psihološko branje čustvenih zapletov pretanjeno izdelanih likov.

Prispevala: Doris Bubnjić, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Sedemnajstletni Marko izhaja iz urejene družine. Ima ambicioznega starejšega brata, ki študira v Ameriki, oče Peter Magdič je cenjen akademski predavatelj, mama Sofija je v svoji službi prav tako uspešna. V Salzburgu živijo na videz varno in izpopolnjeno življenje in so medsebojno povezani, le Marko je morda malo preveč zaprt vase in večino časa preživi zaklenjen v svoji sobi. Na gimnaziji, ki jo obiskuje, se ne počuti udobno, saj nad njim visi senca brata Lukasa, s katerim ga tamkajšnji profesorji pretesno povezujejo in od njega zahtevajo več, kot jim lahko ponudi. Zato na pobudo ostalih članov družine sprejme odločitev, da se prešola. Na presenečenje vseh izbere Dunaj, a ga v njegovi odločitvi po samostojnejšem življenju podprejo. Kaj kmalu po selitvi pa na njihova domača vrata potrkajo kriminalisti z informacijo, da so ga našli mrtvega v eni od dunajskih hotelskih sob. Steče preiskava Markovega umora, a z le malo konkretnimi sledmi. Na poti razvozlavanja primera, v kar se aktivno, a skrivno in tvegano vključi celo Markova mama, potujemo med Dunajem, Salzburgom, švicarskim krajem Gossau in Las Palmasom na Kanarskih otokih, raziskavo pa vseskozi ogroža zunanji sodelavec policije, s katerim se preiskovalka Lili ujame v preveč zaupljivo razmerje in s tem ogrozi tudi svoje življenje. Vzrok Markove smrti, ki so mu verižno sledile tudi druge, izvemo šele na koncu romana in ob spoznanju, kaj vse se dejansko dogaja v skritih spletnih klepetalnicah, pretreseni obnemimo. Zgodbo je avtorica Danica Ozvaldič, ki se kot pisateljica vzpostavlja šele v svojih zrelejših letih, namreč zapisala na osnovi dogodka, ki se je, povezan z njeno družino, res zgodil. S tem romanom, ki ga zaradi narave vsebine označujemo kot kriminalnega oz. detektivskega, a je mnogo več od tega, je želela bralstvu predati sporočilo, da so sprevržene nevarnosti svetovnega spleta, katerega strupene lovke segajo po posameznikih v begu pred stiskami in osamljenostjo, še kako srhljivo resnične. S tem ko vemo, da se je nekaj takšnega dejansko zgodilo, pa besedilo odzvanja s povsem drugačnim glasom, kot če bi brali pač eno od domišljijsko zapisanih tragičnih zgodb. Avtoričina pisava je jasna in primerno distancirana, čutiti pa je moč v njej nevsiljiv, a močan etični duh, ki ga v besedilo vpelje že uvodoma. Z bralcem deli tudi spoznanje, da smo ljudje pač človeški in je s krivdo, ki naplavi ob primerih, kot na primer pri opisanem, potrebno ravnati potrpežljivo in spravljivo, kajti ta ni nujno zgolj samo naša, ter da imamo tudi po tragičnih dogodkih »še vedno priložnost polno živeti z ljudmi, ki jih imamo ob sebi in jih včasih ne cenimo dovolj. Ker se zdijo samoumevni.« Predvsem pa – čeprav nas to ne odvezuje previdnosti in odgovornosti – nikogar ni mogoče obvarovati pred pastmi življenja.

Prispevala: Renata Vidic, Valvasorjeva knjižnica Krško

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Central City je malo mestece v Teksasu. V njem se vsi bolj ali manj poznajo. Še največ prebivalcev poznaš, če si šerif, ali pa šerifov pomočnik, kot je Lou Ford, prvoosebni pripovedovalec. Lou je do vseh blazno prijazen. Vsak v mestu bi dal roko v ogenj, da je možakar vzor poštenosti in tista oseba, ki se največkrat zavzame za mlajše prestopnike. Zaupanje – to mu piše na čelu. Prebiva v stari hiši, kjer je njegov oče, zdravnik, nekoč imel ordinacijo. Brat Mike, ki je bil gradbeni inšpektor, je umrl pred šestimi leti. Njegov konec se v arhivih vodi kot nesreča, Lou pa je prepričan, da ga je nekdo pahnil z odra novogradnje v globino. V Louju še vedno tli želja po maščevanju za bratovo smrt. Inteligenten kot je, si zamisli prav posebno zaporedje dogodkov, ki bodo pripeljali krivce pred vrata resnice, hkrati pa mu bo uspelo obelodaniti tudi korupcijo, v katero so zapleteni eminentni meščani, kot je lastnik gradbenega podjetja Conway Constructions, Chester Conway, pa predsednik sindikata gradbenih poklicev, Joseph Rothman, morda tudi sam šerif Bob Maples.

Da je Lou Ford, glavni protagonist, pravzaprav bolna osebnost, zasvojena z napadi sadizma, psihopat, spolni iztirjenec, izvemo kmalu. Vse to Lou skriva za prekrasno masko uslužnega in ustrežljivega, pravičnega meščana, varuha reda in miru. Kar mu pravzaprav odlično uspeva. Ko pripoveduje o svojem življenju in dogodkih v Central Cityju, je nemalokrat sovražen do žensk; mizoginija je del njega. Izvira iz travmatičnega dogodka v otroštvu, v katerem je bila udeležena družinska gospodinja. Vse dogodke nam Lou razkriva počasi, večinoma med vrsticami, a včasih nas preseneti z direktnimi priznanji svojih dejanj. Zato je kriminalka, ki spada med ene odličnejših žanrov noira, dramatična, na trenutke senzacionalna, hkrati pa globoko in senzibilno razkriva odnose med meščani, v povsem navadnih družinah in med veljaki.

Jim Thompson (1906-1977), ameriški pisatelj in scenarist, je napisal več kot trideset kriminalk, vseh po vrsti uspešnic. Tokrat ga lahko prvič beremo tudi v slovenščini. Po knjigi sta bila posneta tudi filma, prvi leta 1976 in drugi leta 2010. O tem več in poglobljeno piše Marcel Štefančič Jr. v spremni besedi.

Prispevala: Simona Solina, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Roman Zmaga prva laž (First Lie Wins) avtorice Ashley Elston je psihološki triler, ki bralca pritegne že na prvih straneh knjige. V ospredju je Evie Porter, ženska, ki se preseli v manjše mesto, kjer začne novo življenje. Tam spozna Ryana Sumnerja, uspešnega in prijaznega moškega, s katerim se zaplete v razmerje. Njuna zveza se hitro razvija in Evie se kmalu preseli k njemu. Na prvi pogled deluje njeno življenje urejeno in skoraj popolno, vendar avtorica že kmalu razkrije, da Evie v resnici ni to, za kar se predstavlja. Njena identiteta je namreč skrbno ustvarjena, njeno življenje pa del večje zgodbe, prepletene s skrivnostmi, lažmi in manipulacijami. Skozi roman se postopoma razkrivajo podrobnosti iz njene preteklosti, odnosi z ljudmi, ki so zaznamovali njeno življenje, ter razlogi, zaradi katerih živi pod lažno identiteto. Poglavja se pogosto premikajo med sedanjostjo in preteklostjo in bralec šele proti koncu dobi celovito sliko dogajanja in razume ozadje glavne junakinje.

Pomemben del romana predstavlja način, kako avtorica razpleta številne med seboj povezane zgodbene niti. Na začetku zgodba deluje kot pripoved o novem začetku in ljubezenskem razmerju, nato pa se začnejo odpirati nova vprašanja, pojavljajo se nepričakovani zapleti in povezave med liki, ki zgodbo usmerjajo v povsem novo smer. Z vsakim novim razkritjem se spreminja pogled na dogajanje, kar ohranja napetost skozi celoten roman. Zgodba je zgrajena tako, da dolgo ostaja nejasno, komu je mogoče zaupati in kaj pravzaprav predstavlja resnico.

Tudi glavni lik Evie Porter je predstavljen večplastno. Sprva deluje skrivnostno in zadržano, skozi postopno razkrivanje njene preteklosti pa postajajo jasnejši njeni motivi, odločitve in notranji konflikti. Njen lik se skozi zgodbo razvija, hkrati pa ostaja nepredvidljiv vse do zaključka romana.

Zmaga prva laž je napet in premišljeno zasnovan roman z dobro zgrajeno zgodbo ter številnimi preobrati. Roman ohranja napetost skoraj do zadnje strani, zato predstavlja zanimivo branje za ljubitelje psiholoških trilerjev, skrivnosti in zgodb z nepričakovanimi obrati.

Prispevala: Franka Koren, Lavričeva knjižnica Ajdovščina

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Avtor piše izjemno berljivo, preprosto in neposredno, pri čemer ne ovinkari okoli človeške ranljivosti ali surovosti situacij, v katere so liki potisnjeni.

V romanu spremljamo življenje upokojenega duhovnika Jacoba Juula. Jacobovo mirno življenje, ki ga zaznamujejo čebelarjenje, pridelava žganja in skrb za bolno ženo Margot, se spremeni, ko mu socialna služba v oskrbo preda vnukinjo Izzy, ki je dotlej sploh ni poznal. Njena prisotnost v hišo ne prinese le otroške radosti, temveč tudi sence preteklosti Jacobovega odtujenega in problematičnega sina Knuta-Halvarda. Ta je s svojimi nepremišljenimi posli zabredel globoko v dolgove pri lokalnem gangsterskem združenju, ki zdaj odgovornost in plačilo terja od njegovega očeta.  Namesto molitve Jacob v roke prime puško, kar sproži neustavljiv plaz dogodkov, kjer se meja med božjim služabnikom in človekom na begu pred zakonom popolnoma izbriše. Skozi celoten roman spremljamo njegovo notranjo razpetost. Medtem ko poskuša vnukinji zagotoviti varno in ljubeče okolje, se v ozadju bori s prikrivanjem usodnih dejanj, smrtjo ljubljene žene in spoznavanjem lastnih vzorcev.

Anders Totland (1986) je avtor, ki pritegne s svojo večplastnostjo. Je namreč kuhar, sociolog in novinar. Piše v novi norveščini, za svoje mladinsko delo Angel v snegu pa je prejel celo nagrado za najboljši mladinski roman. Čeprav piše vse od kuharskih knjig do stvarne literature, je z romanom V prah se povrneš (2022) ustvaril vrhunsko kriminalno dramo o duhovniku Jacobu Juulu, ki se leta 2024 nadaljuje v delu Dokler naju smrt ne loči.

Prispeval: Jan Slapar, Knjižnica Koper

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Freida McFadden bralce osvaja z vrsto napetih romanov, ki so že prevedeni v več kot 30 jezikov. Serija Hišna pomočnica je postregla z nizom treh romanov, sicer pa se večina njenih del bere samostojno. Tako tudi roman Najemnica. Osrednji lik je Blake Porter, uspešen mladenič s simpatično in prijazno zaročenko, ki ga podpira. A njegovo življenje se prične iz danes na jutri spreminjati na slabše. Spre se s sosedom in naenkrat izgubi službo, čeprav ve, da konkurenčnemu podjetju ni predal nobenih podatkov. V svoj dom sta s Kristo primorana sprejeti neznanko ali neznanca, saj ne hipoteke ne zmoreta več odplačevati. Po razgovorih s kandidati za najem sobe se odločita za Whitney, ki deluje kot prijazno in redoljubno dekle. A po njenem prihodu se Blakovo življenje še dodatno sesuje. Zdi se, da se je z Whitney njihova kuhinja spremenila v leglo mušic, da kali nočni mir in je nekako spravila svojo šminko na njegovo srajco, da sedaj Krista misli, da jo poleg vsega še vara. Blake postaja vse bolj sumničav in prične brskati po Whitneyini preteklosti. Je ona res to, za kar se izdaja? Ali pa mu bo brskanje še dodatno otežilo življenje. McFaddenova je pripravila nepričakovan preobrat, ki zgodbo začini do te mere, da je enostavno ne morete odložiti vse do zadnje strani.

Prispevala: Aleksandra Papež, Knjižnica Lenart

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

S kresnikom 2010 nagrajeni mojster pisane besede Tadej Golob s svojstvenim pisanjem odpira različne teme in svetove. Brezno je že njegov sedmi kriminalni roman, ki se zgleduje po skandinavskem tipu kriminalk in v katerem kraljuje inšpektor Birsa kot avtorjev alter ego. Po ekranizaciji prvega romana Jezero, si inšpektorja Birso zlahka predstavljamo v podobi odličnega igralca Sebastijana Cavazze. Brezno se bere povsem samostojno, kot natančno sestavljena uganka, v kateri ni odvečnih potez. Neodložljivo branje je še prepričljivejše, ker se dogaja v slovenskih krajih. Avtor se na okolje in tematiko ne nasloni zgolj z domišljijo, temveč z očitno raziskavo, posveti in osebno izkušnjo. Ob tem pa v zgodbo neopazno vtke tudi čisto človeško dimenzijo. Birsa in njegova kriminalistična ekipa niso ne superheroji ne bleščeči zvezdniki. So ljudje z osebnimi prtljagami, z drobnimi zmagami in porazi. Njihova veličina je v tem, da si zaupajo in pomagajo, tudi ko drugi začnejo dvomiti v njih. Golob dogajanje romana zapelje v Gotenico, prostor, ki nosi svojo težo in svoj spomin. Kar se sprva zdi kot Tarasov umik iz opravljive Ljubljane, se hitro spremeni v preiskavo, ki odpira neprijetna vprašanja in previdno brska po plasteh zgodovine, ki bi jih marsikdo najraje pustil pri miru. Brezno je kriminalka sodobnega časa, prepojena z občutkom digitalne povezanosti, hkrati pa sidra v kolektivni spomin temnejše plati naše preteklosti. Rezultat je branje na dih, ki ne ponuja poceni bližnjic, ampak bralca do konca drži v napetosti. Lahko se zgodi, da boste po branju rabili nekaj časa, preden boste odkolesarili po novo knjigo. Za drzne. Branje s karakterjem. Priporočam.

Prispevala:  Maja Božič, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Roman potrpežljivo, skoraj obredno, odstira plasti človeške psihe. Ranjene, izkrivljene. V razbitih odsevih, raztresenih skozi celotno pripoved, se razkrivajo skrivni prostori duševnosti, ki jih običajno človek skrije pod plastmi navad. V središču utripa srce človeka, ki je zlomljen, pa tega ne vidi ali pa si tega preprosto ne uspe priznati. Svojo duševno razpoko zakrpa z milino in dobroto, ki sta hkrati oklep in orožje. Ljubezen postane kletka, skrb sredstvo moči, bližina pa nevidna veriga, ki drži bližje, kot bi smela.

V romanu se pred nami razpira spoznanje, da je videz le krhka koža, pod katero se skriva naša prava narava: nasmeh je lahko najtrša maska, prijaznost najmehkejša past, nežnost pa najtišja, najdlje segajoča oblika nadzora. V teh senčnih prehodih se skrb neopazno sprevrže v lastništvo, ljubezen v pohlep, sočutje v komaj slišno grožnjo. Prav zato se nevarnost približa kot pritajena slutnja. Roka, ki ponuja toplino, skriva ledeno držo, kakor da bi skozi dotik brskala po najtemnejših kotičkih tvoje duše. Vsak prizor je zato kakor drobec stekla, ki bralcu pokaže, kako krhka je človeška duševnost, ko jo nekdo pogleda od blizu. In v teh razklanih odsevih se zarisuje največja resnica romana. Ta narekuje, da je duša pogosto najjasnejša šele, ko je počen njen lastni odsev.

Avtorica gradi zgodbo iz tem, ki se med seboj prepletajo kot krhke steklene niti in tako stkejo mozaik človeške duševnosti: materinstvo in neplodnost, ljubezen in pohlep, duševna stiska in nerazsodnost, otroštvo in brazgotine preteklosti, nasilje in posilstvo. Vsaka nit odmeva z bolečino in hrepenenjem, vsak trk razkriva razpoke, v katerih tli resničnost naših notranjih ran, ranljivosti in želja.

Prispevala: Daša Medvešček, Goriška knjižnica Franceta Bevka

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo