Zvrst: spomini

Nataša Konc Lorenzutti v svojem zgodovinskem romanu opisuje zgodbe v vojni ukradenih slovenskih dojenčkov in otrok, vključenih v Himmlerjev razvpiti program Lebensborn. Njihove matere so večinoma umrle v koncentracijskem taborišču v Auschwitzu. Bodoči nemški rejniki so jih popolnoma germanizirali in jih tako odtujili od svojih družin in domovine ter jim spremenili identitete. Roman Senca brez človeka je nastal po pričevanjih nekaterih še živečih otrok, ki so prehodili strašne poti številnih grozodejstev. Z otroci so ravnali mačehovsko, saj niso bili deležni ne čustvovanja in ne topline. Bili so žrtve nacističnega nasilja. Pretresljivi dogodki se prepletajo z ugrabitvami nedolžnih otrok in krutim poigravanjem z njihovo usodo. Resnične zgodbe vojnih sirot, o njihovem odvzemu svobode, kratenju osnovnih človekovih pravic ter uničenju brezskrbnih otroških sanj se bodo zagotovo globoko dotaknile slehernega bralca.

Prispevala: Mateja Kalc, Knjižnica Bena Zupančiča Postojna

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Biografija Vikija Grošlja je izjemna. Med drugim je vrhunski alpinist, himalajec, gorski reševalec in vodnik, ki je sodeloval na več kot tridesetih odpravah v izvenevropska gorstva. Pohvali se lahko z enajstimi vzponi na deset osemtisočakov in je prvi Slovenec, ki se je povzpel na vse najvišje vrhove kontinentov. Za svoje delo je prejel številna priznanja in nagrade, med drugim tudi najvišje državno odlikovanje – častni znak svobode Republike Slovenije za izjemne alpinistične dosežke, delo z mladimi ter prispevek k gorskemu reševanju. Alpinizem je zanj pustolovščina v najbolj plemenitem, najčistejšem in najbolj pozitivnem pomenu te besede. Svojo strast do plezanja uspešno združuje tudi z darom, ki ga ima za pripovedovanje in pisanje zgodb. Navdih za pisanje najnovejše knjige je bila jubilejna odprava na Himlung, leta 2022. Začutil je, da prihaja čas, ko bo svoje delovanje na odpravah v tuja gorstva počasi zaključil. S pomočjo dnevniških zapiskov nas popelje na dogajanje na 33 odpravah v najvišja in najbolj odmaknjena gorstva sveta. Izjemno branje in doživetja, ki bralcu narišejo nasmeh, pa tudi prikličejo solze in jemljejo dih z ganljivimi opisi in zapisi, ki jih lahko porodijo le resnično velike življenjske izkušnje. Besedilo dopolnjujejo arhivske fotografije, pospremil pa ga ja predgovor legende svetovnega alpinizma – Reinhold Messner.

Prispevala: Špela Činkelj, Knjižnica Kočevje

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Oko se nikdar ne naveliča predstave lepote.

Sylvain Tesson je francoski esejist, bralstvu poznan predvsem kot pisatelj popotnik, ki se je pri svojih sedemintridesetih letih za šest mesecev odpravil v samotno pokrajino Bajkalskega jezera, domovanje tisočletnih ceder, v zavetje majcene kočice s pečjo, posteljo, mizo in oknom, vse skupaj na devetih kvadratnih metrih, kamor je zložil tudi svojih šestdeset in nekaj knjig, dela svetovnih klasikov, ki jih je želel v miru prebrati, ob tem pa je vsakodnevno svoje misli zapisoval v pričujoči dnevnik. V osamo se je odpravil sredi trde februarske zime, kar je njegovemu sicer svobodnemu vsakdanjiku narekovalo skoraj vsakodnevno sekanje drv, da se je lahko grel, zajemanje vode iz zaledenelega ribnika in lovljenje rib, ko mu je zmanjkalo s seboj prinešenih nakupljenih konzerv, ob tem pa obvezno nagrajevanje s šilcem ali več vodke in opito meditiranje v oblakih dima cigare. Srečevanja z drugimi ljudmi so redka, pogosta pa so avtorjeva pohajkovanja in raziskovanja okolice v snegu in ledu. Do popolne sreče mu manjka le nekdo, ki bi mu o tem, kar čuti, okuša in spoznava, lahko pripovedoval. Ampak ima nadomestek – svoj zvezek, ta, ki ga beremo. Prostor in čas, ki si ju s svojim popolnim odmikom, osvobojenim družinskih, mestnih, prijateljskih in ostalih spon, hrupa, obljub, obveznosti in dražljajev, mu nudita blagoslov miru, tišine in samote ter razkošje lepote, ki jo uzira, kamorkoli se ozre, in smo jih preko branja njegovih zapisov deležni tudi bralci. Čudovita, meditativna, brezčasna bralna izkušnja.

Prispevala:  Renata Vidic, Valvasorjeva knjižnica Krško

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

“Mnoge meje so nevidne, neoznačene, neopredeljene, ko ni čisto jasno, ali jih morda lahko prestopiš ali pa ne smeš pod nobenim pogojem, saj bo sledila kazen, ki je praviloma neznana in zato še bolj grozeča.” Tržiški zdravnik dr. Iztok Tomazin je nekdanji tihotapec čez Karavanke, alpinist in gorski reševalec. V svoji mladosti je v času Jugoslavije združil veselje do plezanja v gorah in pustolovščine, od česar je imel tudi korist. Pri prebiranju njegovega avtobiografskega dela Na meji začutimo, da je že od nekdaj rad živel na meji med varnostjo in tveganjem. V pripovedih se podamo v gorski svet. V prvem delu so zbrane zgodbe različnih tihotapcev na območju Karavank. Zgodbe nam dajo dober vpogled v takratni čas s strani tistih, ki za uvoz dobrin niso želeli plačevati visokih carin. Ljudi, ki so tihotapili dobrine od severne sosede ali bežali na sever v Avstrijo. V osrednjem delu sledimo Tomazinovim pustolovščinam pri tihotapljenju dobrin čez Karavanke in njegovo doživljanje poti. Spremljamo ga pri prestopanju državnih mej in pri preizkušanju notranjih človeških meja. Njegove tihotapske ture so zahtevale dober načrt in ogromno poguma. Na državni meji v Karavankah so takrat stražili mejo graničarji, kazen za tihotapce pa je bila lahko usodna. Vsakič znova je po svojih podvigih občutil zmago, da je pretental oblast, ki je omejevala gibanje v gorah na obmejnih območjih, opravil lepo turo in ceneje pridobil stvari za osebno uporabo ali svojo družino. Pridobil pa je še mnogo več – ducat zgodb, izkušenj in spomine, ki jih je strnil v tej knjigi. Iz etičnih razlogov pa nikoli ni prestopil določene meje – tihotapljenja drog, ljudi ali orožja za ubijanje. V zadnjem delu opisuje odpravo v Turčijo iz leta 1983, s ciljem povzpeti se na goro Ararat in poleteti z zmajem s samega vrha. Pripoveduje o odpravah v Tibet, kjer je poleg plezanja pretihotapil tudi fotografije Dalaj Lame, zaradi česar bi mu kitajski cariniki uničili vizo in prepovedali vstop v Tibet in še druge odprave v Himalajo. Tomazinova celotna življenjska zgodba je vsekakor zanimiva, v njegovi glavi pa je več kot očitno mnogo manj omejitev in mej, kot nam jih vsiljuje zunanji svet.

Prispevala: Barbara Gasser, Mestna knjižnica Kranj

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

»Edina razlika – edini razlog, da sem [knjigo] dokončala – je izkušenost. Prepoznala sem zimo. Videla sem jo prihajati.« pravi Katherine May, mednarodno uspešna britanska pisateljica, ki se ukvarja z leposlovno in memoarsko literaturo. Leta 2020 je izšla njena knjiga Prezimovanje: kako sem se naučila dobro shajati, potem ko je življenje pomrznilo (Wintering: How I Learned to Flourish When Life Became Frozen). Napisala jo je na podlagi lastnih izkušenj z namenom boljšega in hitrejšega prepoznavanja prihajajočih osebnih zim. Knjiga je letos izšla tudi v slovenščini pri založbi UMco v prevodu Miriam Drev. V knjigi Prezimovanje se avtorica po nenadni bolezni v družini znajde v obdobju negotovosti in obsežne praznine, ki jo pahneta v osebno zimo. Ko so mrzli dnevi v njenem življenju že nevzdržni, ji s pomočjo izkušenj drugih uspe vzdržati in prebroditi to obdobje. Napotki za lažje zimsko shajanje ji spremenijo življenje, saj ugotovi, kako si pomagati in premostiti zimo, ko ta nastopi. Nauči se, da se iz tega obdobja v našem življenju in v naravi rodijo neverjetne preobrazbe. V knjigi tako poleg svojih spominov na zimsko obdobje opisuje tudi različne pojave, navade ljudi in živali ter njihove priprave na zimo in premagovanje le-te. Lahko rečemo, da je knjiga nekakšen priročnik za obvladovanje takšnih dni v letu, hkrati pa se iz nje naučimo, kako narava zimi že stoletja kaže zobe.

Prispevala: Tajda Cvetič Mlakar, Goriška knjižnica Franceta Bevka

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo