Zvrst: potopis

Utri in osvetli svojo pot

Priljubljena, zelo brana avtorica Janja Vidmar, ki je v slovenskem prostoru še posebej poznana kot mladinska pisateljica, je s trilogijo Koraki stopila na pot literarnega ustvarjanja za odrasle. S tridelnim potopisno-psihološkim romanesknim ciklom je ustvarila svoj daleč najambicioznejši knjižni projekt, ki je nekaj posebnega tudi v slovenski leposlovni literaturi nasploh. V tretjem delu trilogije, ki ga lahko beremo tudi samostojno, se protagonistka Alenka Ziherl po prehojeni pohodniški poti na Caminu, nesrečnem brodolomu razmerja v Toskani odpravi čez Balkan in celinsko Grčijo vse do Krete. Pisateljica s posebnim posluhom za jezik, empatijo in z lastnimi izkustvi na omenjenih potovanjih bralcem približa svojo osebnostno zmago, s postopnim sprejemanjem sebe pa postaja vedno bolj odprta tudi za medčloveške vezi. Ta roman je poln ljubezni, drame, napetosti in notranjih bojev med sencami in svetlobo življenja. Pripovedovalka se retrospektivno vrača v svoje spomine, rane, ki so jih pustili mamina, Ambroževa in sestrina smrt. S prehojenimi koraki njen dvom postopoma prehaja v odločnost, iz nemira raste mir. Beseda v romanu se prepleta s črno-belimi fotografijami, na koncu romana pa so recepti z jedmi, omenjenimi v romanu.

Prispevala: Manja Miklavc, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Kaj je tako skrivnostnega in mamljivega na Kreti, da je ta največji grški otok že večkrat zvabil v svoje nedrje tudi družino Rugelj? Gre za izjemno kombinacijo arheologije, zgodovine, dih jemajoče divje narave in klenih Krečanov pa še kaj bi lahko dodali. Pričujoča knjiga popiše pustolovščino, ki sta jo “zagrešila” Samo in Renate Rugelj v enotedenskem pohodu, junija 2022, po dokaj neobljudenem delu Krete: od Chanie do Hore Sfakion. Dnevniški zapisi bralcu pričarajo samotne in razgibane poti skozi soteske, neobljudene zalive, čez drn in strn po vročini, ki lahko postane smrtonosna past … Prav za tako se izkaže kraljevska etapa od Sougie do Agie Roumeli. Trasa, ki se ji, povsem upravičeno, večina popotnikov izogne, postane za naša iskalca neokrnjenega sveta iz ure v ure bolj napeta in nevarna. Zakopan nahrbtnik tako postane najboljša možna odločitev na vsej poti … Potopis, ki bralca vodi tudi skozi mitološko Kreto, je tako cvetober zgodovine, literarnih referenc in kulturoloških značilnosti otoka. Skratka, tako zanimivo in vabljivo, da si bo marsikdo, ki bo knjigo prebral, Kreto (če je še ni) označil kot destinacijo, ki jo je vsekakor potrebno obiskati.

Prispeval: Roman Rozina, Mestna knjižnica Grosuplje

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Paolo Cognetti slovenskemu bralcu že lep čas ni neznano ime. Osem gora in Divji deček sta deli, ki smo ju na sončni strani Alp dobro sprejeli in zagotovo bo tako tudi s potopisno Nikoli na vrh. A vendar v tem primeru ne gre za tipičen potopis. Avtor svojega fokusa ne usmerja navzven, temveč navznoter. Vase. Bolj kot naravne in geografske lepote ga prevzemajo njegovi občutki in občutenja ob stiku z neznanim svetom in neznanimi ljudmi ter njihovimi navadami. Nikoli na vrh je prav tako knjiga o knjigi Snežni leopard Petra Matthiessena (prevod v slovenščino še čakamo), ki Cognettija spremlja na njegovem himalajskem potovanju in je bila skoraj zagotovo tudi povod zanj. Nikoli na vrh je knjiga o Himalaji, a ni knjiga o alpinizmu. Cognetti se ne vzpenja na vrhove, temveč hodi pod njimi. Ne podira meja možnega, ampak raziskuje skrivnosti intimnega. Svojega. Nikoli na vrh je zares lepo napisana knjiga, kot so lepo napisane tudi ostale Cognettijeve knjige, a zgolj to še ne bi bilo dovolj, da bi bila knjiga zares dobra. To vrhunskost ji daje predvsem avtor s svojimi nekonvencionalnim razmišljanjem in s svojstvenim pogledom na svet. Zelo priporočam!

Prispeval: Samo Roš, Osrednja knjižnica Celje

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Alma Karlin je, kot piše v spremni besedi Jerneje Jezernik v dar dobila kakšen dragocen etnološki predmet. Eden njenih najljubših je bil kipec Li Tieguaia. Bil je inkovski malik. Malik je za pripadnike enoboštva, zlasti kristjane kip, podoba kot bog. In Alma si je Skrivnostnega, kot ga imenovala, izbrala za osrednjega junaka njenega romana. Gre za zgodbo malika, ki prinaša le nesrečno in smrt, zato ga vrnejo v njegovo domovino Kitajsko, kjer v Templju belega boga najde mirno zatočišče. Inki so ga namreč prepeljali v Ameriko, kjer je dolgo varoval boga sonca. Poleg spoznavanja inkovske civilizacije, pa so tukaj še zgodbe ljudi, ki se tako ali drugače srečajo z malikom. Nekateri so povezani z njegovim raziskovanjem, z ljudmi, ki so ga raziskovali ali pa jim je prinesel, če so prišli do njega, veliko nesreče. Ker pa je vse naše življenje prepredeno z ljubeznimi … do raziskovanja, kipcev, otrok, partnerjev, staršev … se temu poglavju našega življenja ne izogne niti roman Malik Alme Karlin. Ker je vse življenje ena sama ljubezen. Ljubezni pa so lahko zelo različne. Odvisno od tega, kakšna ljubezen nas v življenju vodi (ljubezen do raziskovanja, novih odkritij, otrok, partnerjev, staršev …) in čemu in v kakšni meri smo se v imenu ljubezni pripravljeni odreči. Kot je zapisala Alma Karlin se vrednost ljubezni namreč skriva v odrekanju. Tudi malik najde svoj mir samo zaradi odrekanja profesorja Garfielda, ki je raziskovanju in maliku posveti svoje življenje. Ko dokonča svoje delo, kmalu tudi umre. Njegovo življenjsko poslanstvo je izpolnjeno. Delo je polno življenjskih naukov, ki nam dajo vedeti, da je vsaka ljubezen, katere vrednost se skriva v odrekanju, prava in izpopolnjujoča. Ne glede na to, ljubezen do koga ali česa izberemo. In ne glede na to, kaj in če sploh bomo kaj dobili v zameno. Tako preprosto je to. Delo, ki v nas pusti mnogo sledi.

Prispevala: Nina Jamar, Občinska knjižnica Jesenice

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Alma je državljanka sveta, ona mora potovati …

Alma Maximiliana Karlin se je na svoje študijsko potovanje okrog sveta odpravila leta 1919 in ga nameravala uresničiti v treh letih, vendar se podaljšalo na dobrih osem let. Na ladjo se je vkrcala v Trstu s skromno prtljago, pisalnim strojem in pripravljenim desetjezičnim slovarjem ter se podala v Južno Ameriko, kjer je kot drobna belopolta ženska doživela veliko nevarnosti, predvsem s strani moških. Začela jih je imenovati »dvonožci«. Po bivanju v Srednji Ameriki, San Franciscu in Havajih je končno prispela na Japonsko, kjer se je dobro počutila, saj so bili Japonci do nje večinoma vljudni in spoštljivi. Kmalu se je odločila nadaljevati pot v Korejo in Mandžurijo, od tam pa na Kitajsko, Avstralijo in Novo Zelandijo. Zaradi krhkega zdravja jo je pomanjkanje hrane in denarja, trpljenje in nevarnosti na potovanju telesno precej oslabilo. Kot ženska, ki potuje sama – družbeni fenomen v tistem času -, se je srečevala z različnimi ovirami in odločila se je, da bo v knjigi predstavila svoje osebne izkušnje. Vpliv vsake dežele je občutila na svoj način. Na potovanju je morala vseskozi delati, da je lahko poplačala stroške, ki jih je imela na poti. O njenem življenju in potovanju je posnet dokumentarni film z istim naslovom, ki je na 12. festivalu slovenskega filma v Portorožu 2009 dobil posebno priznanje za najboljši dokumentarni film in nagrado Vesna za najboljšo kostumografijo.

Prispevala: Milena Enci, Mestna knjižnica Kranj

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo