Iskanje COBISS
Iskanje COBISS

Zvrst: leposlovje za odrasle

Ljubezen za bodečo žico

Ljubezen ne pozna meja.

Ta znameniti rek velja tudi za Brucea Murraya, novozelandskega vojaka in Jožefo Lobnik, jugoslovansko partizansko aktivistko. Leta 1940 se je Bruce skupaj s svojima najboljšima prijateljema, Blackiejem in Logiejem, prijavil v vojsko. Še istega leta so bili poslani v Kairo in nato v Grčijo, kjer so jih sprejeli kot junake. Po silovitih bojih z nemškimi enotami, so se zavezniške sile spet umaknile, toda Bruce je imel smolo, bil je v tovornjaku, ki je zapeljal v napačno smer, zaradi česar so zamudili ladjo. Bruce je izgubil prijatelja, zato se je odločil, da bo zbežal. Čakala ga je dolga pot, polna trpljenja, lakote, ki ga je nazadnje privedla v Maribor, kjer so ga zaprli kot vojnega ujetnika. In tam sta se prvič srečala z Jožefo, mlado partizansko aktivistko, ki je Bruceu predala zmečkano sporočilo za svojega izgubljenega brata Poldeta. Stalag, glavno taborišče vojnih ujetnikov, brez činov, je bil na območju mariborskega Pobrežja. Jožefina družina je bila predana boju proti okupatorju. Ko je za Jožefo postalo prenevarno, so jo poslali k teti v Gornjo Radgono, kjer je pomagala na kmetiji. Po številnih, drznih pobegih so tudi Brucea premestili v drugo taborišče vojnih ujetnikov. Morda je bilo njuno hrepenenje in ljubezen do drugega tisto, ki ju je kljub vsem preprekam in grozodejstvom, zbliževalo, utrjevalo…Vztrajnost, trma in ljubezen Brucea vedno znova vodijo k njegovi ljubljeni. Bruce in Jožefa sta resnični osebi, kot tudi mnoge druge v knjigi. Zgodba je mešanica fikcije in dejstev. Glavni vir za zgodbo so bila njuna pisma, skrbno spravljena v kartonasto škatlo, kot večen opomnik na njuno trpljenje med vojno.

Prispevala: Zdenka Krautič, Knjižnica Lenart

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Molitve za ugrabljene

V mehiških gorah si vse mame želijo, da bi se njihove hčere rodile grde

V mehiških gorah Guerrera življenja preprostih ljudi obvladujejo huda vročina, golazen, kot so rdeče mravlje, kače, škorpijoni, revščina ter tisto najhujše, strah pred nasiljem mamilarskih kartelov. Tam si vse matere želijo, da bi se njihove hčere rodile grde, saj lepe deklice ugrabijo in odpeljejo neznano kam. Glavna junakinja Ladydi v prvoosebni pripovedi razkriva tragične življenjske usode zapuščenih mater in hčera, kajti večina moških je odšla iskat zaslužek drugam, same pa se s trdim delom, zlomljenih src in grozo pred ugrabitvami prebijajo iz dneva v dan. Kljub temu, da rosno mlada Ladydi doživi veliko hudega, se dekletova življenjska zgodba tudi zaradi poguma njene matere konča bolj srečno, kot je usojeno vrstnicam iz rodne vasi. Avtorica – pesnica, pisateljica ter angažirana borka za človekove pravice, je za nepozaben roman o trpljenju in moči mehiških žena prejela več prestižnih mednarodnih nagrad.

Prispevala: Anica Derganc, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Tetovator iz Auschwitza

Ljubezen v taborišču groze

Avtorica romana, katerega izvirni naslov je Tattooist of Auschwitz, je rojena na Novi Zelandiji, zdaj pa živi v Avstraliji. Sama pravi, da ko je spoznala Laleta Sokolova, se ji je spremenilo življenje. Laletovo zgodbo, ki jo z lahkoto prebereš v enem dnevu in ki je napisana po resničnih dogodkih, je sprva napisala kot scenarij, pozneje pa se je lotila pisanja romana. Dogajanje v romanu je postavljeno v enega najtežjih in najgrozljivejših časov človeške zgodovine, in sicer v 2. svetovno vojno, natančneje v koncentracijsko taborišče Auschwitz – Birkenau. Tam po spletu okoliščin Lale postane tetovator in mora zato “iznakaziti” telesa svojih ljudi. Glavni osebi v romanu sta Lale in Gita, ki se spoznata v tem grozljivem, nehumanem kotičku na Zemlji, in kjer med njima vzklije ljubezen. Ta grozljiva in hkrati neverjetna zgodba je zgodba o pogumu, upanju in ljubezni. Roman je bil sicer napisan po Gitini smrti. V zaključnih besedah romana je napisano, da si Lale želi: “da se nikoli več ne bo zgodilo.”

Prispevala: Blažka Kunc, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Arhivar

Preteklost se kar naprej pojavlja, vse dokler je v spomin ne potisne resnica.

Ponovno odprtje dosjeja navideznega samomora Simona Razingerja, arhivarja, ki je v sedemdesetih letih umrl v sumljivih okoliščinah, še po več desetletjih sproži skrivnostne smrti ljudi, ki so bili z njim tako ali drugače povezani in bi znali kaj več povedati o njegovi smrti. Neraziskani zločini iz prvih dni osvoboditve leta 1945 imajo posledice še v 21. stoletje, saj so glavni akterji še živi in na pomembnih položajih. Družinske tragedije za vedno pustijo svoj pečat na preživelih in preteklost se vedno znova odpira, vse dokler ni pojasnjena. Bosta kriminalist Mitja Rebolj in Gregor Kralj, uslužbenec Slovenske obveščevalne varnostne agencije, uspela izvedeti resnico in se rešiti iz pasti, ki jima jih vpleteni nastavljajo?

Prispevala: Zdenka Žigon, Lavričeva knjižnica Ajdovščina

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Devica, kraljica vdova, prasica

Erica Johnson Debeljak v svoji novi knjigi spregovori o vdovstvu. Na to pot je stopila 26. januarja 2016, ko je dobila sporočilo o nenadni smrti moža – Aleša Debeljaka. Knjiga je izšla v času pete obletnice smrti, v njej pa je avtorica popisala svoje spopadanje z izgubo, omajano eksistenco, s pričakovanji družbe, z dvomi o vzrokih smrti. Pri tem so ji v pomoč mitske, biblične in prave zgodbe z obravnavo in doživljanjem vdovstva. Ericino žalost, bolečino, srd, obup, skrb ali ljubezen lahko skozi arhetipsko podstat opazujemo kot pod mikroskopom. Preko povečave zagledamo mogočno dimenzijo bolečine in ran. Lahko, če hočemo, popolnoma razumemo cunami vpliva na odnose, ki so včasih bili zadostni, prijateljski. Cunami, ki je vzrok za nerazumna ali nerazumljiva dejanja žalujoče vdove, vzrok za uvide. Zaznamo slapove pomanjkanja moževega telesa in žeje po bližini. Vdova se preizprašuje o svoji živosti, vrednosti, duševnem zdravju, brani svoje spomine, svoje razlage, svoje doživljanje. Erica si “privošči” mitsko, epsko popotovanje preko gora in voda, ovir, blata, vzponov, padcev, pusti si norost (svojo svobodno pamet), odločitev za življenje, vzame si čas, dokler ne pride nazaj, med žive. Še nikoli niste brali tako odkrito o demonih, bogovih, vilah in kreaturah (denimo birokratskih), ki jih lahko sreča vdova na poti iz dežele obupa. Če ste jo, me popravite. Knjigo lahko beremo tudi kot antropološko analizo, katere ugotovitev je, da se vloga vdove skozi tisočletje, žal, ni spremenila.

Prispevala: Ksenija Medved, Mestna knjižnica Grosuplje

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Žeja

Po besedah avtorice, je bilo vse njeno predhodno pisanje le ogrevanje za to delo, ki predstavlja vrhunec njenega iskanja in ustvarjanja. Avtor spremnega besedila Drago K. Ocvirk pa je zapisal: Jezusovo življenje, kot ga naslika Amelie Nothomb, daje današnjemu kristjanu misliti. Po eni strani mu je ta Jezus v smrtnem boju blizu, saj se tudi vernik sooča s podobnimi vprašanji, po drugi pa mu je tuj in ga ne prepozna v veri, v apostolski veri, ki jo izpoveduje v občestvu z drugimi Jezusovimi učenci v Cerkvi. Knjiga govori o zadnjih urah Kristusovega življenja in je pisana kot njegov notranji monolog in razmišljanje ob vsem, kar se mu v teh zadnjih dneh in urah trpljenja dogaja in se je dogajalo v njegovem življenju pred križanjem.

Prispeval: Matjaž Eržen, Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Cerkev

“to ni mafija, to je zdaj resno, to je Cerkev”

Posebna izd. vsebuje avtorjevo posvetilo. Prvi del trilogije Vodnjaki. Na en lep sončen dan se je katoliški shod spremenil v en, s krvjo popackan, dogodek, ki je potegnil v nove detektivske dogodivščine skupino višjega kriminalističnega inšpektorja, Martina Vrenka. Tokat je Vrenko tretje oko, ki budno zre na skupino preiskovalcev pod vodstvom kriminalističnega inšpektorja Miloša. Božje oko pa v naši zgodbi očitno strmi drugam, ker se trupla kar kopičijo. Ko že mislimo, da je lump odkrit, se v naslednjih vrsticah spremeni v truplo. Treba je ugotoviti, zakaj se je nekdo odločil moriti. Zgodba je zabeljena še z ocvirki iz neslavne dejavnosti Mariborske nadškofije, ko si je denar pohlepno služila tudi s porno programi na svoji TV mreži. Takrat je poniknilo ogromno denarja in verniki so morali poleg božjih zapovedi poslušno sprejeti obljubo, da se bo vse uredilo kot je prav. Samo, pozabili so povedati, za koga bo prav.

Prispevala: Maša Uran, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Pogodba

Mojca Širok, avtorica kriminalnega romana Pogodba, je publicistka in novinarka RTV Slovenija. Trinajst let je bila dopisnica iz Italije in Vatikana. Gre za kriminalni roman o sicilijanski mafiji, o njej pa je pred tem Mojca Širok pisala že za tednik Mladina, za RTV Slovenija pa je posnela dokumentarni film Molk v Palermu. Tudi knjige, ki jih je izdala (Zadnji rimski cesar, Oblast brez obraza in Od Benedikta do Frančiška), so povezane z italijanskim kulturnim in političnim življenjem. Kriminalni roman Pogodba je dobitnik nagrade modra ptica 2018. Zgodba se začne s tremi smrtmi v eni oči. Najprej se zgodi umor enega najuspešnejših rimskih odvetnikov, sledi umor uglednega kirurga, ki naj bi zdravil najbolj iskanega kriminalca v državi, nato pa še samomor velikega mafijskega šefa, ki je botroval premirju med mafijo in državo. Raziskovanje ozadij vseh treh smrti nas odpelje v osrčje mafijskega dogajanja, katerega glavni akterji so kriminalisti, novinarji, politiki, tožilci. Izkaže se, da jih med njimi obstaja več ljubezenskih, prijateljskih in službenih povezav. Z odkritjem nekaterih povezav postane jasno, kaj približno je botrovalo vsem trem smrtim in mogoče posledično še kakšni. Prav tako se z odkritjem medosebnih povezav včasih da pojasniti tudi sicer nerazumljive reakcije nekaterih ljudi. Meje med tem, kje se konča država in kje začne mafija, so ravno zaradi prepletenosti osebnih povezav, ki jih poznamo ali pa tudi ne, zelo zabrisane in nič kaj jasne. Nobeno kosilo ni zastonj in za vsako uslugo je potrebno plačati svojo ceno. Res je, da roman govori o dogajanju v Italiji, tudi v Sloveniji pa osebne povezave med ljudmi vplivajo na širše družbeno dogajanje. Tega se, dokler ne odrastemo in smo še mladi in naivni, premalo zavedamo in zato lahko včasih plačamo visoko ceno v osebnem ali službenem življenju.

Prispevala: Nina Jamar, Občinska knjižnica Jesenice

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Lišček

Včasih moraš izgubiti, da dobiš

Ali lahko vedno vplivamo na dejanja, ki nas usodno zaznamujejo? V katero smer bi zavila naša življenjska pot, če bi v nekih bistvenih trenutkih v preteklosti odreagirali drugače? Ali smo v resnici sami svoje sreče kovači? S temi temeljnimi vprašanji, s katerimi se v vsakdanjem življenju srečujemo tudi sleherniki, se v svojem monumentalnem in s Pulitzerjem nagrajenem romanu spopada sodobna ameriška romanopiska Donna Tartt, ki se je slovenski bralni javnosti prikupila že z romanom Skrivna zgodovina. Tarttova se tokrat prelevi v kožo najstnika, ki v nekem usodnem trenutku ostane brez matere, zaradi česar se njegovo normalno najstniško življenje v hipu spremeni v nekakšen divji rodeo, ki ne popusti do samega konca precej obsežnega romana. Avtorica ne skuša moralizirati, saj je dovolj distancirana od samega dogajanja in od protagonistovih dejanj, ki ga, čeprav jih skuša večkrat normalizirati in popraviti, nezadržno vlečejo k tragičnemu koncu, ki pa vseeno ni nujno neizbežen, če mu bo le dano preživeti tisto najbolj kritično življenjsko obdobje, ki sta ga tako usodno zaznamovala materina smrt in pa Lišček, slika nizozemskega slikarja Carela Fabritiusa. In tako je Lišček ob tem, da je roman o izgubi in odraščanju, tudi roman o sliki in umetnosti, pa tudi roman o ljubezni in prijateljstvu in verjetno še o čem. V vsakem primeru pa gre za delo, ki ga je navkljub precejšnjem obsegu nujno prebrati. Za literarne sladokusce!

Prispeval: Samo Roš, Osrednja knjižnica Celje

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Dom za Penny

Dogajanje v romanu je postavljeno v Sag Harbor, kjer že od konca 19. stoletja stoji Ameriški hotel, ki je postal del krajevne zgodovine. V njem kot receptorka že vrsto let dela Emma – veliko mora delati, da lahko preživi sebe in najstniško hčerko Penny. Slednja se v družbi sovrstnikov ne znajde najbolje, težave ima z napadi tesnobe in obsesivno-kompulzivno motnjo. Medtem ko v hotelski recepciji čaka, da mama zaključi z izmeno, se Penny nepričakovano spoprijatelji z malce čudaškim, osamljenim starcem in kasneje odkrije, da je v resnici slaven slikar Henry Wyatt. Dobro leto po začetku njunega prijateljevanja pa stari slikar nenadoma umre in Penny se znajde v vrtincu neobvladljivih občutkov. Za nameček je Henry večino svojih umetniških del in veličastno hišo Vetrospev, ki jo je sam zgradil, zapustil prav deklici. Henryjeva dolgoletna prijateljica in nekdanja agentka Bea Winstead je nad tem ogorčena in prepričana, da je prišlo do goljufije. Odpravi se v Sag Harbor, odločena, da bo izvedela resnico o svojem najstarejšem prijatelju, s katerim sta začela iz nič in si zgradila karieri. Kar odkrije, je presenečenje tudi zanjo. Branje, ki nas popelje v svet umetnosti in pokaže, kakšno moč ima, da spremeni naša življenja.

Prispevala: Špela Činkelj, Knjižnica Kočevje

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Privacy Overview

This website uses cookies so that we can provide you with the best user experience possible. Cookie information is stored in your browser and performs functions such as recognising you when you return to our website and helping our team to understand which sections of the website you find most interesting and useful.