Razstava ilustratorke Nuše Jurjevič je rezultat raziskovanja zmajev, bitij med fikcijo in stvarnostjo. Vez med sodobno floro in favno ter bajeslovnimi zverinami predstavlja področje ilustracije, ki omogoča likovno materializacijo neobstoječega; kakor pri starodavnih mitih o stvarjenju iz kaosa ustvarja nove podobe – nov svet. Avtorica v likovnem izraznem jeziku zmaje oživlja in jih postavlja ob bok pravim, otipljivim živim bitjim.
Zmajsko razstavo predstavlja serija ilustracij, na katerih je upodobljenih 8 zmajev iz različnih geografskih področij. Vsebinsko jih lahko razdelimo na osem diptihov, kajti vsakemu zmaju pripadata dve ilustraciji. Ena prikazuje zmaja kot bitje stvarnosti, narisano izven naravnega konteksta v znanstveni maniri, druga pa taisto bitje, skrito v naravnem habitatu. Če gre pri prvi ilustraciji za tehnično dosleden prikaza izmišljenega bitja, je na drugi opazen osebni pristop in poudarjanje mitičnosti, skrivnostnosti.
Poudarjanje mitičnosti ni naključno, ilustracije so namreč nastale kot plod raziskave o mitoloških izhodiščih zmajelikih bitij. Vsak zmaj izhaja iz lastnega mitološkega konteksta in se v avtoričinih očeh materializira kot pozabljeni zaščitnik, ki ga ilustracija obuja v življenje, pri tem pa se izogiba arhetipski podobi zmaja. Tudi ilustratorski postopek poudarja povezavo med stvarnim in neotipljivim – vsako bitje je oblikovano na podlagi ogroženih živali geografskega.
Ilustratorka je zmaje najprej raziskovala v sklopu magistrske naloge Med fikcijo in stvarnostjo; Avtorska interpretacija zmajev, za katero je prejela nagrado Akademije za likovno umetnost in oblikovanje (2020). Kasneje se je v zmaje še bolj poglobila, v svetu podob pa je našla tudi navdih za pisanje. Zmaji, ki jih vidite na razstavi, predstavljajo del ilustracij iz avtoričinega prvenca Zmaji in druga zmajelika bitja (Miš založba, 2025). Knjiga, tako kot ilustracije na razstavi, predstavlja spoj domišljije in stvarnosti – k njej se namreč prepletajo fantazijska zgodba in enciklopedični opisi zmajev, pa tudi živali, rastlin in drugih pojavov, povezanih s pripovedmi o teh nenavadnih bitjih.
Habitat pernate kače. Ilustracija: Nuša Jurjevič
Nuša Jurjevič (1992) je ilustratorka, raziskovalka in pedagoginja, ki jo zanimajo besede, poteze in druga čudesa sveta okrog nas. Otroštvo je preživela v Lučinah na obronku Poljanske doline, po končani umetniški gimnaziji (SŠOF) pa je izobraževanje nadaljevala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, kjer je za magistrsko delo prejela nagrado ALUO (2020). Vzporedno je študirala poučevanje na razredni stopnji in za magistrsko delo prejela Prešernovo nagrado Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani (2018). Po študiju je poučevala razredni pouk v osnovni šoli, kasneje pa je kot samozaposlena v kulturi ilustrirala, izvajala delavnice, sodelovala v različnih projektih ter razstavljala doma in v tujini. Leta 2022 je bila dobitnica delovne štipendije za perspektivno ustvarjalko Ministrstva za kulturo Republike Slovenije. Kot asistentka in raziskovalka na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani deluje na stičišču znanosti in umetnosti, pri avtorskem ustvarjanju pa najraje prepleta elemente stvarnosti in domišljije.