Iskanje COBISS
Iskanje COBISS

Razlika v sliki možganov otrok pri branju knjig in pri delu za ekranom

Če otrokom beremo v predšolskem obdobju, pospešimo razvoj možganov. Spodnji sliki prikazujeta razliko v aktivnosti možganov.

 

Prva slika prikazuje možgane predšolskega otroka, ki mu starši ali skrbniki pogosto berejo. Rdeča območja kažejo naraščanje organizirane  možganske beline na jezikovnih središčih otrokovih možganov; to so področja, ki bodo podpirala učenje v šoli.

Druga slika prikazuje možgane predšolskega otroka, ki verjetno preživi v povprečju dve uri na dan z igranjem na zaslonih (televizija, tablice in pametni telefoni). Modra področja prikazujejo veliko nerazvitost in neorganiziranost bele snovi na istih območjih, ki so potrebna za podporo učenju v šoli.

Obe sliki sta skena iz nedavnih raziskav, ki jih je opravil Center za odkrivanje branja in opismenjevanja otroške bolnišnice v Cincinnatiju. Prve študije, ki nudijo nevrobiološke dokaze o potencialnih koristih branja in potencialni škodljivosti preživljanja prostega časa ob zaslonih na razvoj možganov predšolskega otroka so delo  Dr. Johna Huttona, pediatra in kliničnega raziskovalca, ki poudarja pomembnost spodbujanja možganov, saj so otroci s tem v veliki prednosti, ko pridejo v šolo.

Pomen možganske beline

Obe študiji sta uporabili posebno vrsto MRI, imenovano difuzijsko tenzorsko slikanje, da so preučili možgansko belino 47 zdravih otrok med tremi in petimi leti, ki ne hodijo v vrtec.

Možganska sivina vsebuje večino možganskih celic, ki telesu sporočajo, kaj naj naredi. Belina je sestavljena iz vlaken, ki so običajno razporejena v svežnje, imenovane traktati, ki tvorijo povezave med možganskimi celicami in preostalim živčnim sistemom.

Povečanje in organiziranje beline je ključnega pomena za sposobnost možganov, da komunicirajo v različnih delih, povečuje njeno funkcionalnost in sposobnost učenja. Brez dobro razvitega komunikacijskega sistema se hitrost procesiranja možganov upočasni in učenje trpi.

“Otroci se rodijo z več nevroni, kot jih bodo kdaj imeli v življenju. So nepopisan list,” je dejal Hutton. “Glede na to, kakšno stimulacijo ima otrok  – branje s starši in skrbniki, pogovarjanje, sprehodi, različne izkušnje – vse to krepi povezave med nevroni. “

Hutton je dejal, da bodo izkušnje tako povezale možgane. Pa tudi vse, kar ne uporabljamo, odmre.

“In čeprav se možgani lahko spreminjajo in se učijo v vseh starostih, so v prvih petih letih veliko učinkovitejši, zato so te izkušnje zgodnjega otroštva tako pomembne,” je dejal.

Ne le lepih slik

Poleg možganskih pregledov so bili otroci deležni tudi kognitivnih testov. Otroci, ki so uporabljali zaslone, tablice in pametne telefone več kot eno uro na dan, so imeli slabše veščine pismenosti, manj zmožnosti uporabe izraznega jezika in manjše zmožnosti hitrega poimenovanja predmetov.

V nasprotju s tem so otroci, ki s starši in skrbniki pogosto berejo knjige, na kognitivnih testih dosegli višje ocene.

Čas, preživet ob zaslonih, izpodriva branje, igranje z igračami, uporabo domišljije in čas, preživet na prostem, s čimer posega v vse vrste dejavnosti, ki bi koristile različnim delom možganov, ki niso povezane samo z branjem. “

Katera vrsta branja je najpomembnejše?

” Ni pomembno, kakšne knjige berete, samo berite na ljubeč in dosleden način,” pravi dr. Hutton.

Kako brati svojemu predšolskemu otroku

Strokovnjaki pravijo, da ni “najboljšega” načina branja. Raziskave pa vendarle ponujajo nekaj nasvetov o tem, kako bo otrok vzljubil knjige in branje.

Nacionalni inštitut za pismenost je sestavil znanstveno utemeljene predloge:

1) Od rojstva naprej se pogovarjajte s svojim otrokom in odgovarjajte na njihove poskuse “otroškega pogovora”.

2) Prepevajte mu pesmice.

3) Naj vaš otrok uporablja domišljijo in sestavlja zgodbe. Postavljajte mu vprašanja, ki se nanašajo na te zgodbe.

4) Izberite knjige z zanimivimi liki. Ne bojte se igrati vlog z različnimi poudarki in glasovi za like.

5) Naj vam otrok kaže slike in ponavlja besede.

6) Najpomembnejše pa je – uživajte!