Mesto kot prostor spomina in starih sanj
Vselej, ko se potopimo v nov Murakamijev literarni svet, se nam obeta prav posebna bralna izkušnja. V njem lahko prepoznamo znane obrise njegove proze, ko nas v prepletu resničnosti in fantazije popelje v nenavadne okoliščine, hkrati pa je vsaka posamezna pripoved prežeta z izvirnimi podobami. Tokrat je v središču skrivnostno, neimenovano mesto, obdano z visokim obzidjem. Glavni literarni lik je zanj slišal od dekleta, v katerega se je zaljubil pri svojih sedemnajstih letih, natančneje, zaljubil se je v njeno senco, kajti resnična ona živi v obzidanem mestu. Ko ga nekega dne doleti njena nepojasnjena izguba, želi naš junak poiskati kraj, kjer bi jo lahko ponovno srečal. Vendar je pot do tja težko najti in leta minevajo, vedenje o obstoju mesta pa ostaja edina gotovost, da je nekoč obstajalo tudi dekle in njuna ljubezen. Kraj se napaja z njegovo domišljijo in postaja vedno bolj otipljiv, dokler se z značilnim murakamijevskim motivom prehoda v drug svet ne znajde pred mestnimi vrati.
Prvi del sicer tridelno zasnovanega romana ponuja preplet intimne izpovedi, namenjene dekletu iz njegove mladosti, in izkušnje bivanja znotraj obzidja, ko je živel s tajinstvenim poslanstvom bralca starih sanj. V nadaljevanju romana sledi protagonistov povratek v vsaj navidezno realni svet, v pokrajino sredi gora, kjer se zaposli kot vodja knjižnice. Njegov vsakdan se prepleta z mističnostjo, predvsem pa doživlja razdvojenost, saj je v njem ves čas prisoten spomin na mesto in njegove mnogotere skrivnosti. Za roman je značilno natančno lirično orisovanje dogajalnega prostora, literarnih oseb in njihovih čustvenih stanj. Upodablja tragične značaje, ki se soočajo s skrito srčno rano in skozi življenje stopajo v iskanju nečesa izgubljenega, zato pripoved odseva nežno, otožno melanholijo. V obsežni zasnovi se nakazujejo stranski tokovi zgodbe, ki se ne zaključujejo in so prepuščeni nam bralcem. Prav tako si bo vsak izmed nas lahko po svoje interpretiral glavni motiv obzidja in se prepustil razmišljanju o lastnih notranjih (obrambnih) zidovih.
Haruki Murakami, pisateljski fenomen, za čigar nove izdaje se bralci v Tokiu že ob polnoči postavijo v vrste pred knjigarno, in (zaenkrat) nesojeni Nobelov nagrajenec za književnost, ljubitelj teka in jazza, z opisovanjem posebnih občutij nagovarja globalno bralno občinstvo. Ideja za roman Mesto in njegovo negotovo obzidje je v njem dolgo zorela, zasnovo zanj je razvil že v istoimenski kratki zgodbi, s katero se je z revialno objavo predstavil leta 1980 na začetku svoje ustvarjalne kariere, luč sveta pa je roman ugledal več kot štiri desetletja kasneje, ko se je pisateljeva veličina izmojstrila v popolnost.
Prispevala: Anja Ogrizek, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj