Zvrst: družbeni roman

Ljudje v življenju pričakujemo marsikaj. Zdi se, da je še najmanj zahtevno pričakovati, da najdeš pravo osebo in imaš z njim/njo otroke. Žal ni vedno tako. Vztrajno se povečuje delež samskih oseb, prav tako se zdi, da na vsak sklenjen zakon vsaj eden razpade. Če do poroke sploh pride. In otroci? Tudi rodnost vztrajno pada. V romanu spremljamo Jano in Primoža, oba v drugi polovici tridesetih let. Nekaj časa sta že skupaj, končno imata oba redno službo in ravno sta se preselila v večje stanovanje, dvosobno. Primož, ki dela v vrtcu, si je vedno predstavljal, da bo oče. Da bo mama, je pričakovala tudi Jana. Vendar otroka ni. Pomoč jima ponudi medicina. Avtorica doživeto prikaže, s čim vse se pari srečajo po odločitvi za umetno oploditev. Prepričljivo naslika, kako (neuresničeno) hrepenenje po otroku zareže v telo in psiho ženske, ki ji že narava nalaga materinstvo, še bolj pa to od nje pričakuje družba. Osvetli razpoke v odnosih ženske, najprej s partnerjem, kajti tarča bolečih postopkov ni njegovo telo, nato še s prijatelji in znanci, kjer pogosto ni dovolj razumljena. Kako ostati človek, ko si zreduciran na telo, ki te je pustilo na cedilu? Pričakovanja so drugi roman Anje Mugerli, ki je za svojo zbirko kratkih zgodb Čebelja družina prejela Evropsko nagrado za književnost. Avtorico odlikuje izjemen posluh za prikazovanje odtenkov v zapletenih medčloveških odnosih ter pogum za lotevanje tabu tem, kar neplodnost kljub vedno večji pogostosti še vedno ostaja.

Prispevala: Ksenja Grešak, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Saša je bila povsem običajna najstnica, dokler se ni zgodil teroristični bombni napad na moskovski podzemni železnici, ko je bila na poti v šolo. Sicer ostane fizično skoraj nepoškodovana, vendar ji strah onemogoča normalno življenje. Pogosto doživlja panične napade, boji se gneče in vožnje z javnimi prevoznimi sredstvi. Zdravniki predlagajo spremembo okolja in nato se preseli k babici v Kaliningrad. Z babico večkrat zahajata v knjižnico, kjer se Saša vključi v bralni klub srednješolcev, v katerem se vsi člani soočajo z določenimi težavami. Bralni klub postane varno zatočišče, kjer lahko spregovori o svoji bolezni, ostali ji prisluhnejo in zaupajo svoje probleme. Knjiga je bila uvrščena na IBBY-jev seznam knjig za otroke s posebnimi potrebami.

Prispevala: Anica Gubenšek Gračnar, Osrednja knjižnica Celje

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Paolo Gognetti se slovenskemu bralcu vrača z obliko, s katero ga je osvojil. Vrača se torej z romanom, čeravno je ta v konkretnem primeru sestavljen iz kratkih poglavji, tako rekoč kratkih zgodb, ki čisto dobro funkcionirajo tudi same zase. Tudi Volčja sreča je, kot večina avtorjevih del, postavljena v visokogorje italijanskih Alp, v masiv Monte Rosa, v svet, ki mu je domač in očitno zadosti ljub, da se k njemu neutrudno vrača in v katerem se odlično znajde. V Cognettijevih delih ne gre iskati presenetljivih obratov ter šokantnih zapletov in razpletov, v njih bo bralec našel predvsem avtorjeva občutenja in razmišljanja in tudi tu Volčja sreča od ustaljene recepture ne odstopa. Zakaj jo torej (pre)brati? Cognetti je zelo intimen avtor, in ko enkrat stopiš v njegov svet, je težko izstopiti. Sploh, če imaš rad gore, naravo in življenje, predvsem pa lepo napisane zgodbe, najsibodo resnične, ali pa izmišljene. Če vam je bilo všeč Osem gora, vam bo zagotovo tudi Volčja sreča, v vsakem primeru pa gre za roman, ki bo zadovoljil najširšo paleto bralnih okusov. Toplo priporočam!

Prispeval: Samo Roš, Osrednja knjižnica Celje

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

V tem romantičnem in prisrčnem romanu se dva neznanca po naključju srečata med snežnim metežem in skupaj preživita en popoln večer, misleč, da se ne bosta nikoli več videla. A zdi se, da ima usoda drugačne načrte. Ko se je dvaintridesetletna Noelle vračala iz srečanja na bivši fakulteti, jo je na avtocesti presenetil močan snežni metež. Obtičala je v svojem avtomobilu in ker se je njen telefon izpraznil, ni mogla stopiti v stik z družino. Prav tako je v sosednjem avtomobilu obtičal simpatičen Sam, ki je bil na poti do letališča in se vrača nazaj v Ameriko. Noelle je ponudil pomoč in po nekaj oklevanja se je presedla v njegov avtomobil, da bi si napolnila telefon. Tako sta skupaj preživela naslednjih osem ur, dokler ceste niso bile očiščene. Razšla sta se brez, da bi si izmenjala kontakte. Se bosta še kdaj videla? Ali pa je bilo to le naključno srečanje … Knjiga ne govori le o iskanju ljubezni svojega življenja, temveč o iskanju samega sebe, svojega življenjskega namena.

Prispevala: Neža Molnar, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Shuggie Bain je prvenec škotskega pisatelja Douglasa Stuarta, zanj je v desetletje dolgem ustvarjalnem procesu snov zajemal iz lastnega otroštva, pot k mednarodnemu uspehu pa mu je tlakovala bookerjeva nagrada. V izvrstnem slogu napisana družinska zgodba nakaže zgodovinske okoliščine in naslika življenje v revni soseski, v ospredje pa postavlja presunljive intimne usode. Naslovni literarni lik, nežen in rahločuten deček, izključen iz otroške igre kot tihi opazovalec pestuje misel o lastni drugačnosti, na katero ga nenehno z neusmiljenimi zbadljivkami opozarja še okolica. Središče njegove naklonjenosti in pozornosti je mama Agnes, ki so jo zveza z napačnim moškim, poteptan ponos in nenehna razočaranja pahnila na dno, v globoko odvisnost od alkohola. Ujeta je v začaran krog popivanja, jutranjih streznitev in opotekanja v nov dan, pod bremenom katerega ponovno kloni v alkoholni omami. Posebej ganljivi so tisti deli romana o Shuggiejevi prizadevni skrbi za mamo, doživeto opisani so otrokovi strahovi, na kakšen prizor bo naletel ob vrnitvi iz šole, hkrati pa v njem tli upanje, da bo Agnes trezna. Takšni trenutki sreče so redki in zato zanj še posebej dragoceni, takrat zadržuje dih, da se ne bi prehitro razblinili.

Prispevala: Anja Ogrizek, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Prevod dela: La figlia oscura, 3.300 izv. Kariera ali družina? Saj si enakopravna, izbereš lahko kar želiš! Danes si le želim, da bi se tej dilemi uspelo izogniti čim več žensk in jim to iskreno privoščim ter se veselim zanje. Mislim pa, da je realnost, če si to priznamo ali ne, drugačna. Elena Ferrante izbira ženske teme in tudi Izgubljena hči je že z naslovom ženska. Bližje bo tistim, ki so vam bili všeč Dnevi zavrženosti, kot tistim, ki se navdušujete nad Neapeljskim ciklom. Glavna junakinja Leda je na videz uspešna in sama s sabo pomirjena ženska srednjih let. Njeno veselje, da je končno sama in brez obveznosti ter mehanično ohranjanje stika z odraslima hčerama pa nas navda s tesnobo. Ženska v teh letih bi vendar morala do solz pogrešati odsotni hčeri in hrepeneti po vnukih, da se jim bo razdajala. In res se tudi v Ledi zbudi tesnoba, ko na počitnicah opazuje mlado mamico Nino z majhno hčerko Eleno. Ta v njej prebudi spomine na lastna prva leta materinstva ter razočaranje nad odsotnimi izpolnjujočimi občutki ter krivdo nad željo po življenju brez otrok. Kaj storiš, ko se dan za dnem zbujaš v take občutke? Morda odideš, kot sin iz svetopisemske zgodbe. Morda se tudi vrneš, kot taisti izgubljeni sin (zakaj le, če ne spet zaradi občutkov krivde?) in te družina sprejme z odprtimi rokami. Vendar nisi sin, si hči, in tvoj odhod ne bo nikoli odpuščen in pozabljen. Brez krivde ne smeš in ne moreš živeti, to je prekletstvo izgubljene hčere. Po nekaj dneh se Leda približa Nini z nerazložljivo željo po nečem, kar še sama ne razume. Morda želi Nini razkriti, da si je z materinstvom nakopala neizbrisno krivdo (ni to kruto?), morda opozoriti, naj ne ponovi njene napake odhoda (katerega, od hčera ali nazaj k hčerama?), morda bi le želela čutiti nekaj pristne materinske ljubezni, ki je sama ni mogla dajati? Preprost motiv, izgubljena igračka, postane simbol marsičesa, predvsem pa tega, kako smo težko zveste same sebi, če smo drugačne od tistega, kar se od nas pričakuje. Mislim, da nismo v manjšini. Priporočam, ne samo bralkam.

Prispevala: Neža Bandel, Kosovelova knjižnica Sežana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Arto Paasilinna (1942–2018), dolgoletni finski novinar, je pri triintridesetih letih opustil novinarski poklic in začel pisati uspešnice. Najbolj poznan je po romanu Zajčje leto, po njem pa so posneli tudi film. Njegove knjige odlikuje lahkoten pripovedni tok in nezgrešljivi humor, s katerim opisuje prigode svojih nenavadnih junakov. Za svoja dela je prejel več finskih in mednarodnih literarnih nagrad. Je eden najbolj priljubljenih in prevajanih finskih pisateljev pri nas. V knjigi Nerodni angel varuh opisuje nebeške podvige glavnega junaka, angela pripravnika Sula Auvinena. Sulo je kot učitelj verstva v svojem življenju rad pomagal drugim in jih ščitil, zato si je sedaj močno želel postati angel varuh. Ko je v raju opravil usposabljanje, so mu dodelili prvo nalogo. Ker se je že za čas življenja izkazal kot precejšna neroda, so mu poiskali karseda nezahtevnega varovanca, brezskrbnega štiridesetletnika Aara Korhonena. Sulu se zdi naloga mačji kašelj, vendar pa se nebeško varovanje izkaže za zelo težko službo. Naenkrat gre Aaru vse narobe …

Prispevala: Neža Molnar, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Kaj sploh pomeni karantena? Karanteno smo spoznali, ko se je svet in čas zaradi epidemija leta 2020 ustavil. Karantena pa ne pomeni samo ustavitve sveta in zaprtja v naše lastne domove zaradi epidemije. Karantena je vsaka osamitev, do katere lahko pride tudi sicer. Čas se lahko ustavi tudi zaradi političnih dogajanj v času vojne, čas se ustavi tudi, ko izvemo, da smo neozdravljiv bolni. Do osamitve in izolacije od okolice lahko pride tudi zaradi demence. Za osamitev lahko poskrbimo tudi sami, če smo introvertirani in nam ni do pretiranega druženja. Osamimo se lahko tudi zaradi dogodkov, ki nas hudo zaznamujejo in okolici ne zaupamo več. Tudi zgodbe, ki so v nas, pa ne želimo, da bi jih drugi izvedeli, nas od drugih oddaljijo in ne dovolijo popolnega zbližanja. Gre za družinsko zgodbo, vsak izmed ljudi, ki sestavljajo družino ali širšo družino pa je doživel ali doživlja eno od različnih oblik karanten. Karantene pa prinesejo tudi odmik od običajnega življenja, nek pretres v našem življenju. Velikokrat prinesejo tudi soočenje s smrtjo ali pa vsaj z bistvom življenja. Takrat pa postane jasno, da je vse, kar je v življenju pomembno, ljubezen. Ljubezen pa se čuti in za to, da se čuti, ne potrebuje besed. Občutek, da nas ima kdo rad oziroma občutek povezanosti z nekom pa je vse, kar v življenju potrebujemo. Na svetu namreč nismo in nikoli ne bomo sami. Včasih bomo pomoč potrebovali mi, včasih pa drugi. Stopiti skupaj pa pomeni moč. Zato roman Alojza Ihana Karantena predstavlja navdihujočo zgodbo o življenju samem skupaj z vsemi karantenami, ki nam jih le ta prinaša na pot. Kot je povedal profesor teološke fakultete Branko Klun v enem izmed intervjuju, se nam ključne stvari v življenju (diagnoze, partnerji) še vedno zgodijo onkraj naše moči. Smo se pripravljeni s tem soočiti?

Prispevala: Nina Jamar, Občinska knjižnica Jesenice

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Kje si, prelepi svet? je tretji roman irske avtorice Sally Rooney. Podobno kot v delih Pogovori s prijatelji in Normalni ljudje tudi v najnovejši avtoričini knjigi spremljamo usode mladih ljudi, za katere se nam morda zdi, da jih poznamo že iz prvih dveh romanov, a so zdaj vendarle odrasli oziroma nekoliko starejši, nekje okoli trideset let. V središču pripovedi so Eileen, ki je zaposlena v uredništvu literarne revije, slavna pisateljica Alice in Simon, ki dela v parlamentu. Trojica prijateljuje že dolga leta, Eileen in Simon pa sta prijatelja že iz otroštva. ‘Zunanji’ pogled na njihovo prijateljstvo nam ponudi Felix, s katerim se Alice po (začasni) selitvi v majhen obmorski kraj zaplete v razmerje. V posameznih poglavjih spremljamo izseke iz življenj vseh štirih glavnih oseb, katerih usode se kar naprej prepletajo, vendar obenem ves čas bežijo drug od drugega, kot da jih je strah prevelike bližine. Zgodbo ‘prekinjajo’ elektronska sporočila, ki si jih pošiljata Eileen in Alice in ki so pravzaprav že prava pisma. Če se dogajanje med samimi liki na prvi pogled morda zdi nekako površno in nepomembno, na globlji ravni odpira velika vprašanja in kaže podobo sodobnega sveta oziroma sveta tako imenovane milenijske generacije, za katerega naj bi bila med drugim značilna odsotnost pristnih in globokih odnosov in vsebin. Kljub navidezni lahkotnosti se roman dotika velikih tem, kot so umetnost, vera, politika, kapitalizem, podnebne spremembe, lepota, duševne bolezni, slava, materinstvo … pa seveda prijateljstvo, ljubezen in spolnost. Omenjene teme pridejo do izraza tudi v pismih, v katerih Sally Rooney med drugim ubesedi in razkrije svoj pogled na (lastno) pisanje oziroma problem sodobnega romana nasploh, spregovori pa tudi o slavi in literarni kritiki. Avtorica v svoji tretji knjigi mojstrsko ubesedi duh časa, v katerem živimo, praznino sodobnega sveta in negotovost generacije, ki ves čas preizprašuje svoj način življenja, ki se tako zelo razlikuje od načina življenja prejšnjih generacij.

Prispevala: Maruša Mugerli Lavrenčič, Goriška knjižnica Franceta Bevka

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo