Iskanje COBISS
Iskanje COBISS

Zvrst: družbeni roman

Briljantna domislica gospodične Šibata

Pričakovanje gospodične Šibata

Mlada gospodična Šibata cele dneve preživlja v pisarni podjetja za izdelavo kartonastih tulcev. Kot edini ženski v kolektivu ji pripadajo dodatne “ženske” zadolžitve. Kuhati mora kavo, pospravljati za sodelavci in biti vedno na voljo za nadurno delo. Nekega dne ji zaradi vseh naraščajočih pritiskov družbe postane slabo. V službi se zlaže, da je njena slabost posledica nosečnosti in njeno življenje naenkrat postane popolnoma drugačno. Na delovnem mestu so ji vsi pripravljeni pomagati, domov lahko odhaja pred koncem delovnega časa in naenkrat Šibata spozna, kaj pomeni imeti prosti čas. Tega občutka ni pripravljena izpustiti, zato svoje igranje nosečnosti pripelje do popolnosti. Radovedni sodelavec Higašinakano, ki mu je resnično mar za Šibato in njenega otroka, kot vsiljivec vdira v njen vase zaprti, osamljeni svet. Leta 1988 rojena urednica ženske revije Emi Yagi v svojem romanesknem prvencu, za katerega je prejela nagrado Dazai Osamu za najboljši japonski literarni prvenec, skozi hudomušno, a trpko pripoved Šibate opozarja na pričakovanja družbe do žensk. Nosečnice so kot tiste, ki bodo nadaljevale človeštvo vredne več kot tiste, ki nimajo otrok in/ali partnerja, hkrati pa so nosečnice ukalupljene v stereotipni predstavi nemočnega bitja, ki mora počivati, jesti za dva. Navidezna nosečnost gospodične Šibata na bizaren (za japonsko sodobno leposlovje svojstven) način postane njen temelj identitete in bivanja. Stereotipe in pričakovane vloge, povezane s spolom, Šibata izkorišča, a avtorica pri tem ohranja nevtralen ton in njenih ravnanj ne postavlja pod etični drobnogled. Gre za izjemno aktualno delo, saj se kot družba nahajamo na kritični točki. Vse več samskih posameznikov ali partnerskih skupnosti se iz različnih razlogov ne odloča za otroka, zaradi česar so tarča vprašanj, začudenih pogledov in obsojanja. Uspešna kariera, srečna družina in urejen dom so slike, ki jih družba goji kot ideal. Če se cilji človeka od njih razlikujejo, se hitro znajde pod neusmiljenimi žarometi, kjer se mora zagovarjati za izbire v lastnem življenju.

Prispevala: Eva Zadravec, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Nadvse bistra bitja

Prvenec ameriške pisateljice Shelby Van Pelt je na mah osvojil srca bralcev. V njem je presenetljivo glavni pripovedovalec orjaška tihomorska hobotnica Marcellus. Dneve, ki jih preživlja v ujetništvu v Pugeškem zalivu na severu Amerike si krajša z opazovanjem primerkov človeške vrste. Ti se mu zdijo dolgočasni, presenetljivo neumni in priskutni. Zanimanje mu vzbudi le priletna čistilka Tova. Po moževi smrti ob večerih prihaja čistit akvarij in z Marcellusom stketa prav posebno, nenavadno prijateljstvo.
Pisateljica, ki ima tudi švedske korenine, je izvrstno ubesedila lik Tove Sullivan – neskončno prijazne, a čustveno zagonetne in s čistočo obsedene Švedinje. V nepojasnjenih okoliščinah je pred več kot tremi desetletji izgubila sina edinca, ki je za seboj pustil neizmerno praznino. Pripoved spretno vijuga med zgodbami likov, ki so na prvi pogled nepovezane. Napetost se stopnjuje, Marcellus pa ve več, kot bi pričakovali od mehkužca. A nenazadnje gre za nadvse bistro bitje …
Bralci po vsem svetu so z navdušenjem sprejeli ta topel, duhovit in ganljiv roman. Med drugim je bil izbran za knjigo leta po izboru časopisov Chicago Tribune, USA Today in New York Times. Na portalu Goodreads je prejel naziv za najboljši roman in prvenec leta 2022. Uvrstil se je tudi na Amazonov seznam najbolj branih knjig. Slovenska založba Beletrina pa ga je uvrstila v svojo zbirko Žametna beletrina, ki prinaša slovenske in svetovne bralne uspešnice. Vsekakor branje, ki ga toplo priporočam!

Prispevala: Špela Činkelj, Knjižnica Kočevje

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Ženska iz samopostrežne trgovine

Samosvoje korakanje skozi življenje

Ženska iz samopostrežne trgovine je prvo delo sodobne japonske pisateljice Sayaka Murata, prevedeno v slovenski jezik. S tem romanom je postala dobitnica najprestižnejše knjižne nagrade na Japonskem, nagrade Akutagawa. Glavna junakinja Keiko, ženska sredi tridesetih let, na svet gleda z drugačnimi očmi. Ugotavlja, da ji različno dojemanje sveta, iskrenost in njena lastna individualnost prinašata samo težave. Strah pred nesprejetostjo in etiketo čudaštva jo žene v obupna prizadevanja za dosego “normalnosti” in s tem sprejetosti v družbi. Zaposli se v trgovini, kjer ji v podrejanju normam in ustaljeni rutini, uspe najti notranje ravnovesje. Le tako se počuti kot del dobro utečenega kolesja in sama “normalen”, delujoč delček sveta. Kaj moramo v življenju doseči? Kaj se od nas pričakuje in kaj je normalnost?… To je le peščica vprašanj, ki se nam porajajo ob branju. Knjiga, napisana v preprostem jeziku, s pridihom Japonske, je neobičajna, globoka, upajoča in iskrena pripoved, ki postavi ogledalo družbenim normam in prilagajanju posameznika le-tem.

Prispevala: Simona Pišorn, Osrednja knjižnica Celje

dobreknijge.si

Rezerviraj knjigo

Kamav tu

Rudi Mlinar se je v zadnjih letih posvetil predvsem pisanju biografskih romanov, knjigo Kamav tu (v romskem jeziku ’ljubim te’) pa je napisal, ker sta ga pritegnila usoda Romov in njihov način življenja. Čeprav gre za roman in ne kakšno strokovno delo, v njem dobro začutimo nestrpnost, zadržanost in zapostavljanje »drugačnih«, tako pri odraslih, ki z gnevom govorijo o ciganih, posledično pa romskih otrok medse ne sprejmejo niti njihovi sošolci. Zgodba je razdeljena na dva dela. V prvem pisatelj prikaže življenje v romskem naselju, problematiko šolanja Romov, njihove prigode, razhajanja, težave, pa tudi dejanja, o katerih včasih beremo v črni kroniki. Glavna junaka, romski deček Zoran in Milena, deklica iz premožne družine, se kljub vsem prepovedim družita in si pomagata, zato se Milenina družina odseli v tujino, saj naj bi tako prekinili vse stike med njima. Drugi del romana se dogaja deset let kasneje. Zoran in Milena se po naključju srečata v Ljubljani, kjer oba študirata. Njuno prijateljstvo je še vedno živo in počasi preraste v ljubezen, ki pa ji Milenina starša še vedno ostro nasprotujeta. V Sloveniji je verjetno malo etničnih skupin, o katerih ostaja toliko predsodkov, kot so Romi. Rudi Mlinar nas z romanom Kamav tu opomni, kako krivično je predsodke posploševati na celotno populacijo. Tudi Romi so navsezadnje ljudje kot vsi drugi, so takšni in drugačni, in kot takšne jih je treba sprejemati.

Prispevala: Gabriela Grlica, Ljudska knjižnica Metlika

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Nadležna ljubezen

Mama mi je zlezla pod kožo

Nadležna ljubezen je leta romaneskni prvenec (1992) italijanske avtorice, ki ustvarja pod psevdonimom Elena Ferrante. Avtorica, podobno kot v svojih kasnejših delih, že v Nadležni ljubezni raziskuje zapletene družinske odnose. Amalio so našli utopljeno. Njena najstarejša hči Delia se vrne v rodni Neapelj, da bi odkrila, kaj se je zgodilo in s tem sproži plaz spominov. Čeprav sta bili z mamo v zadnjih letih odtujeni, je vez med materjo in hčerjo močnejša kot se sprva zdi. In tudi kompleksna. Skozi hojo po materinih stopinjah se Delii razkrivajo najtemačnejše družinske skrivnosti. Mamo in tri hčere je zaznamovala posesivnosti in nasilje očeta slikarja. Karakterno neukrotljiva Amalia v patriarhalni družbi Neaplja presega materinsko vlogo, ki ji je bila dodeljena. Šušljalo se je o njeni aferi z gospodom Caserto, o njeni koketnosti in spogledljivosti. Pred nami vznikne lik Amalie v modrem kostimu z vranje črnimi lasmi, femme fatale v okolju, kjer je pristen glasen ženski smeh nekaj prostaškega, prepovedanega. Delia stik z materjo doživlja sunkovito, telesno in čustveno. Prisiljena se je soočiti z lastnimi notranjimi konflikti, ki izhajajo iz neapeljskega obdobja odraščanja. A lastna prepričanja, želje in frustracije lahko s spomini manipulirajo. Drobci njenih otroških dni se izkažejo za tovarno laži. Meja med preteklostjo in sedanjostjo se zabriše vzporedno z zlitjem identitet matere in hčere. Elena Ferrante v mojstrsko spisanem pretresljivem psihološkem trilerju odpira rane načete človekove psihe ter razkriva razloge za njihov nastanek. Leta 1995 je bil po knjižni predlogi leta 1995 posnet triler L’amore molesto režiserja Maria Martoneja.

Prispevala: Eva Zadravec, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Sicilijanski levi : saga o rodbini Florio

Denar ali ljubezen?

Italijanska avtorica Stefania Auci je ob podpori zgodovinskih virov v romanu Sicilijanski levi ustvarila svoj romaneskni poklon znani italijanski rodbini Florio in njenemu ljubemu mestu, Palermu. Čeprav je o Florievih že veliko napisanega, avtorica pravi, da je svojo zgodbo o tej trgovanju zvesti družini začinila z lastno domišljijo, zato zgodba tudi gladko teče. Brata Paolo in Ignazio sta se zaradi potresne ogroženosti rodne Bagnare z družino primorana preseliti v Palermo. Tam korak po korak postavljata na noge svojo aromaterijo, trgujeta namreč z zdravilnimi rastlinami in dišavami in postopoma vse bolj širita posel z vedno novimi idejami. Pri tem ju močno ovirajo lokalni, uveljavljeni trgovci in pripadniki višjih slojev, ki jima njunega vzpona po družbeni lestvici na podlagi trgovskih uspehov, zaradi ujetosti v takrat veljavne družbene norme, ne morejo priznati. Po Paolovi smrti Ignazio prevzame skrb za njegovo družino in vpelje njegovega sina Vincenza v trgovske posle. Žal pa družinsko življenje skozi leta vodi predvsem misel na posle in finančno blagostanje, pri tem pa v ozadju ostajajo hrepenenja žensk v družini ter tudi otrok. Gre za zgodbo o napredku, o boju za preživetje in položaj v italijanski družbi od začetka 19. stoletja do tridesetih let 20. stoletja. Obenem pa gre tudi za ljubezen!

Prispevala: Aleksandra Papež, Knjižnica Lenart

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Zvezda 111

Boj za poetično eksistenco, ki pa ni bil poetičen.

Zvezda 111 je bil prenosni radio, nepogrešljiv element mlade družine Bischoff, posebej na njihovih pohajkovanjih, iz katerega izhajajoči zvoki bluesa in rock ‘n’ rolla so navduševali predvsem Carlovega očeta in njegovo mamo in ju povezovali v življenjskem hrepenenju po uresničitvi mladostniške želje, osrednjega razloga, zaradi katerega sta Carla v njegovih rosnih dvajsetih, med študijem, ki ga je sicer opustil, česar starša nista vedela, poklicala nazaj domov in mu sporočila, da odhajata, pri tem pa nista povedala ne kam (razen to, da se odpravljata na Zahod) ne za koliko časa. Bilo jer v času padca berlinskega zidu, meje so se odprle, v zraku je bil vonj po novi, svobodnejši prihodnosti, Carla pa je nepojasnjen vzrok odhoda staršev pustil predvsem zmedenega in v globokem občutku zapuščenosti. Iz domačega stanovanja v Geri, ki naj bi ga čuval v času njune odsotnosti, se z očetovim žigulijem, ki mu je bil prav tako zaupan v skrb, odpravi v Berlin, s sanjami v srcu, da nekoč postane priznan pesnik, a ga realnost pahne predvsem v mnoge eksistenčne stiske in ga po naključnem dogodku vodi v pridružitev pripadnikom berlinske podzemne scene, nekakšne gverilske komune, ki zaseda prazna stanovanja in jih poseljuje s svojimi pripadniki, niti aktualnih dogajanj pa se stekajo, povezujejo in nadaljnje oblikujejo v novo ustanovljenem podzemnem klubu, pujsniku. V anarhističnih razmerah, polnih tveganj in utopičnih iluzij se Carl sprva kot taksist, nato zidar in v nadaljevanju pretežno kot natakar prebija skozi svojo lastno osebno zmedo, trudeč se obdržati predvsem svojo veliko ljubezen Effi, vmes pa prebira pisma staršev (mame) in sledi njuni poti, do zadnjega zaviti v skrivnost. Gre za roman o pričevanju na novo odkrite svobode in o zankah, povezanih s tem, pa tudi o špekulantih vseh vrst, ki so vzniknili v na novo nastali situaciji, ter o mladih sanjačih, pritepenih z vseh vetrov, enako hrepenečih v skupni želji, da si izborijo svoj prostor pod soncem. Seilerja smo v slovenskem prevodu spoznali že skozi branje odličnega romana Kruzo (osrednji lik romana se na kratko pojavi tudi tokrat, seveda z enako filozofijo), kot avtor širokega pripovednega zamaha z izpiljenim smislom za tankočutno izpisane portrete posebnežev pa se potrjuje tudi v tem delu in bralca, ko se prebije do konca pripovedi, nagradi s celostno zaokroženim romanesknim dahom in sporočilom, več njimi, med njimi tudi tem, da so za preživetje potrebni, vsi enakovredno, hrepenenje, upanje, vztrajnost in pogum; včasih pomaga tudi kozje mleko.

Prispevala: Renata Vidic, Valvasorjeva knjižnica Krško

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Pristan

Sestri Violet in Trudy živita v Sugar Bendu že vse svoje življenje. Preden ju je že zgodaj zapustila mama, ji je je morala Violet obljubiti, da bo vedno poskrbela za svojo mlajšo sestro in kot resno, odgovorno dekle svojo obljubo izpolnjuje tudi za ceno lastne sreče. Odpove se študiju in ostane doma. Ko se Trudy poroči z »najprijaznejšim človekom v okolici« in postane žrtev njegovega nasilja za štirimi zidovi, ji skuša Violet na vse načine pomagati, vendar ji niti policisti ne verjamejo in jo celo obtožijo klevetanja enega najbolj zglednih prebivalcev mesta. Nato se zgodi nekaj, kar Trudy odvzame glas, Violet pa se odpove tudi svoji sreči v ljubezni, ki jo je našla s policistom Frankom. Po štiridesetih letih sestri živita skupaj in v mestu vodita svojo trgovino, na dan pa začne prihajati skrbno skrita preteklost. Medtem v Sugar Bend pride tudi osemnajstletna Maya, ki po letih v rejniških družinah išče svoje mesto v svetu, kjer bo sprejeta in kjer bo našla svoj pristan. Avtorica nam je tako v branje ponovno ponudila zgodbo o trdnih medsebojnih vezeh, močnih ženskah, žrtvovanju in novih priložnostih.

Prispevala: Gabriela Grlica, Ljudska knjižnica Metlika

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Zmagovalci

“Vse ima dve plati, eno vidimo druge pa ne.”

Švedski pisatelj Fredrik Backman s svojim dihjemajočim pisanjem navdušuje bralce po vsem svetu. Njegova saga Mi smo medvedi je postala izjemna uspešnica, po nekajletnem premoru pa smo dočakali zaključni del trilogije z naslovom Zmagovalci. V ospredju je rivalstvo med dvema mestecema sredi švedske divjine. Tako zeleni Björnstadt kot rdeči Hed živita za hokej in vse, kar je povezano z njim. A to ni samo zgodba o športu. Gre za veliko več. Backman z neverjetnim posluhom za psihologijo spleta pripoved o posameznikih in njihovih usodah, odločitve pa sprožajo verižne reakcije, ki tako ali drugače vplivajo na celo skupnost. Čeprav gre za sklepni del trilogije, je pisatelj v zgodbo vpletel ravno prav podatkov, da lahko sledimo dogajanju oz. jo beremo samostojno. Pretresljivo, izjemno branje, ki vabi k razmisleku, česa vsega smo sposobni ter kaj moramo žrtvovati, da premagamo osebne tragedije, ki v resnici nikoli niso samo posameznikove in odzvanjajo v skupnosti še dolgo časa po tem, ko so se zgodile.

Prispevala: Špela Činkelj, Knjižnica Kočevje

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Pretežno jasno

Trpko in hudomušno hkrati

Avtorica romana je slovenska igralka, Barbara Cerar, prvakinja SNG Drama Ljubljana. Je tudi docentka za dramsko igro na AGRFT. Pretežno jasno je njen prvenec. Glavna protagonistka je dislektična Olga Vrabec Golob, ki namesto na potovanja hodi na umetne oploditve. Ko jo po desetih letih zaradi ljubice zapusti mož, se počuti obupano in ponižano. Še dobro, da jo pokonci držijo zabavni ter iskreni sosedje. Ti ji popestrijo vsakdan in tragični trenutki postanejo za odtenek lažji. Zgodba o Olgi je, kot je zapisal že Vinko Möderndorfer, življenjska in trpko duhovita. Avtorica je mojstrica besed, zgodba je polna pridevnikov, primerjav in prispodob. Odlično branje. Komaj čakamo njeno naslednjo knjigo.

Prispevala: Maja Car Marn, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo