Nastavitve za uporabnike s posebnimi potrebami

Barvna tema

Pisava

Velikost

Zapri nastavitve
Prilagoditev strani
Iskanje COBISS
Iskanje COBISS
Nahajate se: Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka > Knjige > leposlovje za odrasle

Zvrst: leposlovje za odrasle

Avtor: Švigelj-Mérat, Brina

Uporni bicikli

Ti in jaz sredi tega sveta, ki je zašel s poti.

Osrednji lik romana je Nastja, ki se iz Pariza, kjer živi, vrne v Ljubljano. Najprej obišče sestro Doro in odkrivati se nam začne dogajanje iz življenja protagonistke. Nastja je ločenka z dvema odraslima hčerama in sveže propadlo ljubezensko zgodbo za seboj. Ravno ta predstavlja glavni razlog za njen prihod v Ljubljano in to ravno v času koronavirusa in napetih razmer zaradi omejitev. V Ljubljani si Nastja poišče najemniško stanovanje. Lastnik stanovanja pripelje novega sostanovalca in se z Nastjo dogovori, da bo najprej poskusno z njo delil stanovanje. Tobias iz Bruslja je novinar in operni kritik ter hkrati vnet opazovalec petkovih kolesarskih protestov v Ljubljani. Tudi Nastja počasi spoznava dinamiko protestov, hkrati pa vse bolj v svoje življenje spušča tega fanta, ki je po nenavadnem naključju prišel v njeno življenje. Brina Svit nam ponuja nov roman, v katerega vpleta aktualno tematiko, predvsem pa nas razvaja, kot zna le ona, z bogatim jezikom. Tokrat je roman nastal najprej v slovenskem jeziku, sledil pa je prevod v francoski jezik.

Prispevala: Ana Dolinšek, Mariborska knjižnica

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Avtor: Kumerdej, Mojca

Gluha soba

Prihodnost je že tu

Gluha soba je tretja kratkoprozna zbirka pisateljice Mojce Kumerdej. Glavni temi osmih zgodb, ki so postavljene v sedanjost in (bližnjo) prihodnost, sta nasilje in osamljenost. Za protagoniste in protagonistke se zdi, da so na svetu ostali čisto sami, da jih je družba izločila, odtujeni pa so pravzaprav tudi sami od sebe. Pogovarjajo se lahko le še s predmeti oziroma stvarmi (solato, drevesom, pohištvom, radiatorjem, avtomobilom …), slednje pa včasih celo same prevzamejo glavno vlogo dogajanja, tako kot bankovec v zgodbi Mexico … Oooooo, Mexico. Stvari znajo zelo dobro trkati na vest (pasivnih) posameznikov (oziroma so njihova vest oziroma podzavest) in jih želijo spodbuditi k uporu, spremembi ali (vsaj) razmišljanju. O tem, da je (postal) človek popolnoma nadomestljiv, lahko beremo v zgodbah Uroboros in Zaradi nekakšne moje poteze, v skrajni različici pa tudi v zgodbi z naslovom Mrtvi kot, v kateri so vlogo ljudi prevzeli roboti. Novi svet naj bi bil (boljša?) alternativa našemu svetu, vendar se ravno tako izkaže za nezanesljivega, kot lahko beremo v zgodbi Živeti z Erikom. Mojca Kumerdej se v zbirki kritično odziva na različne družbene pojave (nasilje, materializem, uničevanje narave, homofobijo, prekarnost, umetno inteligenco, epidemijo in z njo povezane ukrepe, teorije zarote …). Zgodbe so mračne in dajejo vtis brezizhodnosti, berejo se kot kratki filmi oziroma filmski prizori, pisanje je realistično, vseeno pa na trenutke ni jasno, ali se posamezne epizode dogajajo v resničnosti ali morda (samo) v glavah (podzavesti, sanjah) protagonistov in protagonistk. Avtorica je za delo prejela Cankarjevo nagrado, nominirana pa je bila tudi za nagrado Maruše Krese za najboljšo zbirko kratkih zgodb, izdano leta 2022.

Prispevala: Maruša Mugerli Lavrenčič, Goriška knjižnica Franceta Bevka

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Avtor: Musso, Guillaume

Kdo je Angelique?

Človek ima spremljevalca, ki je vedno z njim: to je on sam.

Guillaume Musso je eden najbolj znanih sodobnih francoskih pisateljev, ki nas spet popelje skozi napeto pustolovščino. Louise je mlado dekle, hči priznanih staršev iz sveta umetnosti. Stella Petrenko, nekdanja primabalerina je Louisina mama, ki je pred tremi meseci umrla v sumljivih okoliščinah. Louise ne verjame, da je naredila samomor. Odloči se, da bo njeno smrt raziskala s pomočjo nekdanjega kriminalista Mathiasa, ki okreva v bolnišnici po nenadni oslabelosti srca, pred petimi leti je prestal namreč zapleteno presaditev srca. Nergavi kriminalist v pokoju in trmasta, odločna Louise sta pravi par za razrešitev sumljivih okoliščin Stelline smrti in kasneje tudi smrti slikarja Marca Sabatinija. Le kdo je Angélique Charvet, medicinska sestra, ki zamenjuje sodelavko in neguje Stello po operaciji roke? Spoznala je nove ljudi in morda je končno zasvetila luč na koncu tunela. Obilje in pohlep ljudi spremenita v zveri. Louise in Mathias odkrivata košček za koščkom sveta, skozi katerega se razkriva tudi njuno življenje.

Prispevala: Zdenka Krautič, Knjižnica Lenart

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Avtor: Keogh, Valerie

Popolno življenje

Psihološki kriminalni roman Popolno življenje nam da misliti, kako se lahko (na videz) popolno življenje hitro spremeni v popolno nočno moro, ko ne veš več, komu lahko sploh še zaupaš. Molly Chatwell se potem, ko otroka odideta na študij v tujino, mož pa se vedno bolj zapira v svoj svet, odloči preživeti sproščujoč vikend na podeželju s prijateljico in njenim možem. Vendar pa oddih izven mesta le ni tako prijeten, kakor je pričakovala – kar sledi, pa njeno življenje pretrese do temeljev. Zgodba sama ni preveč zapletena in ne gre za kakšno vrhunsko delo, je pa zadovoljivo branje za bralca, ki si zaželi lažje kriminalke za sprostitev.

Prispevala: Gabriela Grlica, Ljudska knjižnica Metlika

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Avtor: Haig, Matt

Človeška bitja

Je kljub umrljivosti in drugim pomanjkljivostim vredno biti človeško bitje?

Obiskovalec iz vesolja, ki pride na zemljo z eno nalogo, in sicer preprečiti tehnološki napredek človeštva (ki bi potencialno imel slab vpliv na celotno vesolje), piše svoje vtise in doživetja na Zemlji. Prihaja z oddaljenega planeta, kjer so vsi neumrljivi in imajo vsi vse znanje, ki ga kot vrsta premorejo. Pri njih ni vojn, ni nasilja, ni sovraštva … a hkrati tudi ni pozitivnih plati, ki jih pozna človeštvo npr. ljubezni, hrepenenja, družine. Človeška bitja se mu zdijo gnusna. Gnusijo se mu vsi vidiki človeka, najbolj pa ga moti nos na človeškem obrazu. Ne razume, zakaj se človeška bitja oblačijo in zakaj jedo živali. A počasi se začne prilagajati, človeška bitja se mu ne gnusijo več toliko – kot profesor matematike Andrew Martin začne prebirati poezijo (Emily Dickinson), poslušati rock glasbo in vzljubi kikirikijevo maslo. A kar je še najbolj čudno: vzljubi tudi profesorjevo družino in družinskega psa. Ko se njegova čustva do družine poglobijo, začne dvomiti o svoji misiji. Začne se spraševati, ali je biti človek pravzaprav tako grozno – sicer so res umrljivi, prepirljivi in nasilni, a to odtehtata ljubezen in družina. Gre za ganljiv in smešen znanstvenofantastični roman angleškega pisatelja Matta Haiga, ki piše tudi strokovne knjige, v leposlovju pa je poznan po romanu Polnočna knjižnica.

Prispevala: Branka Mrđenović, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Avtor: Murakami, Haruki

V prvi osebi ednine

Drobci iz preteklosti

V Murakamijevi knjigi V prvi osebi ednine je osem kratkih zgodb, ki so bile objavljene (razen zadnje) v japonski literarni reviji Bungakukai. V njih nam avtor predstavlja prvoosebne pripovedovalce, vedno moške, ki se spominjajo malih dogodkov iz svojega otroštva, mladosti, odraščanja. Ti dogodki pa se izkažejo pravzaprav za večje, kot so bili, saj so ostali v spominih pripovedovalcev in zagotovo vplivali na poti, ki so jih v življenju ubirali. O njih še vedno razmišljajo in se tudi sprašujejo, kakšen pomen imajo. Tako beremo zgodbo o ženski, za katero se pripovedovalec ne spomni imena, pa tudi obraza ne, ve pa, da je pisala pesmi. Pa zgodbo o prvi punci in njunem razhodu ter o srečanju z njenim bratom, ki pove, da je Sajoko naredila samomor. Srečamo še ljubitelja bejzbola, ki se spominja najljubšega stadiona in navijanja za najljubše moštvo, poslušalca Beatlov, pisca kritike izmišljenega albuma Charlieja Parkerja, mladeniča, ki odide na recital, a na prizorišču ni nikogar … Precej drugačna od vseh ostalih pa je zgodba z naslovom Izpovedi šinagavskega opičnjaka, ki nam prinaša pogovore med starejšim moškim in govorečim opičnjakom. Ta prizna, da se včasih ni znal zadržati in je ženskam, ki so mu bile všeč, kradel imena. Vseh osem zgodb je zagotovo tudi vsaj delno avtobiografskih. Vodijo nas v filozofska razmišljanja o pomenu življenja, o otroštvu, odraščanju, starosti in minevanju, o smrti. Vsekakor tudi o poteh, ki smo jih v življenju ubirali in ljudeh, ki smo jih srečevali.

Prispevala: Simona Solina, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Avtor: Tomazin, Iztok

Na meji : tihotapske in druge mejaške zgodbe na meji od Karavank do Himalaje

“Mnoge meje so nevidne, neoznačene, neopredeljene, ko ni čisto jasno, ali jih morda lahko prestopiš ali pa ne smeš pod nobenim pogojem, saj bo sledila kazen, ki je praviloma neznana in zato še bolj grozeča.” Tržiški zdravnik dr. Iztok Tomazin je nekdanji tihotapec čez Karavanke, alpinist in gorski reševalec. V svoji mladosti je v času Jugoslavije združil veselje do plezanja v gorah in pustolovščine, od česar je imel tudi korist. Pri prebiranju njegovega avtobiografskega dela Na meji začutimo, da je že od nekdaj rad živel na meji med varnostjo in tveganjem. V pripovedih se podamo v gorski svet. V prvem delu so zbrane zgodbe različnih tihotapcev na območju Karavank. Zgodbe nam dajo dober vpogled v takratni čas s strani tistih, ki za uvoz dobrin niso želeli plačevati visokih carin. Ljudi, ki so tihotapili dobrine od severne sosede ali bežali na sever v Avstrijo. V osrednjem delu sledimo Tomazinovim pustolovščinam pri tihotapljenju dobrin čez Karavanke in njegovo doživljanje poti. Spremljamo ga pri prestopanju državnih mej in pri preizkušanju notranjih človeških meja. Njegove tihotapske ture so zahtevale dober načrt in ogromno poguma. Na državni meji v Karavankah so takrat stražili mejo graničarji, kazen za tihotapce pa je bila lahko usodna. Vsakič znova je po svojih podvigih občutil zmago, da je pretental oblast, ki je omejevala gibanje v gorah na obmejnih območjih, opravil lepo turo in ceneje pridobil stvari za osebno uporabo ali svojo družino. Pridobil pa je še mnogo več – ducat zgodb, izkušenj in spomine, ki jih je strnil v tej knjigi. Iz etičnih razlogov pa nikoli ni prestopil določene meje – tihotapljenja drog, ljudi ali orožja za ubijanje. V zadnjem delu opisuje odpravo v Turčijo iz leta 1983, s ciljem povzpeti se na goro Ararat in poleteti z zmajem s samega vrha. Pripoveduje o odpravah v Tibet, kjer je poleg plezanja pretihotapil tudi fotografije Dalaj Lame, zaradi česar bi mu kitajski cariniki uničili vizo in prepovedali vstop v Tibet in še druge odprave v Himalajo. Tomazinova celotna življenjska zgodba je vsekakor zanimiva, v njegovi glavi pa je več kot očitno mnogo manj omejitev in mej, kot nam jih vsiljuje zunanji svet.

Prispevala: Barbara Gasser, Mestna knjižnica Kranj

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Avtor: Kralj, Lado

Ne bom se več drsal na bajerju

Hommage Šiški polpretekle zgodovine

Lado Kralj, leta 2022 preminuli slovenski pisatelj, prevajalec, urednik, kritik in dramaturg svoj drugi roman posveča času od italijanske okupacije Ljubljane pa vse do petdesetih let 20. stoletja. Okoli Ljubljane se vije žica, italijanska fašistična oblast Šiškarjem vlada s trdo roko in po krutem načelu generala Maria Robotta: “Si ammazza troppo poco” (Še premalo jih pobijemo). Zgodba se osredinja na Ivana Kneza, mladega vosovskega kurirja, čigar očeta so, podobno kot avtorjevega, odpeljali v taborišče Dachau. Lado Kralj natančno dokumentira posamezne zgradbe, ulice Zgornje in Spodnje Šiške. Mnogi prebivalci in obiskovalci te ljubljanske mestne četrti jih bodo zagotovo prepoznali. V neposredni bližini gradu Jama, kjer danes stoji Bolnišnica dr. Petra Držaja živi Ivan. Njegovo mladostništvo je prepredeno z nasiljem, bridkostjo, smehom in tudi ljubeznijo. Srce mu ukrade bistra učenka samostanske internatske gospodinjske šole Eva Verdonik. Mladi Ljubljančani ne želijo biti le nemi spremljevalci aktualnega političnega dogajanja. Represiji se uprejo, veliko se jih pridruži partizanom ali pa postanejo kurirji. Tudi Ivana rekrutira prijatelj Jože Knafljič z ilegalnim imenom Kunde. Italijanska vojska se po porazih začne umikati in tehtnica vojne se prevesi na stran partizanov. Po začetni evforiji Ivan spozna, da nov režim morda ne prinaša nujno boljšega življenja. S prijatelji zapade v nostalgično melanholijo po časih, ko je grad še stal, mesto ni bilo prepredeno s cestami in so se lahko brezskrbno drsali na Koseškem bajerju. Ivanu ostane le ščepec upanja na snidenje z ljubeznijo. Oster popis dogajanja iz polpretekle zgodovine mestoma prekinjajo humorni, ironični pripetljaji, ki s svojo pristnostjo nekoliko razblinijo trpko, mračno snov romana. Ne bom se več drsal na bajerju je prejel nagrado kresnik za najboljši roman leta 2022 in nominacijo za Cankarjevo nagrado in kritiško sito.

Prispevala: Eva Zadravec, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Avtor: Hannah, Kristin

Štirje vetrovi

Upanje na boljši jutri

Zgodba nam predstavi mlado žensko Elso, katero je življenje postavilo pred prvo preizkušnjo že v mladosti. Elsa je rojena v vzorni, premožni družini v Teksasu, vendar je po preboleli bolezni v otroštvu potisnjena ob stran, odrašča z občutkom manjvrednosti in prezrtosti, dokler se ji dokončno ne odpovedo. Elsa vendarle najde svoje mesto v moževi družini, kjer s svojo marljivostjo in skrbjo za družino dokaže sebi in drugim, da je vredna spoštovanja in ljubezni. Življenje pa ima pripravljenih še veliko preizkušenj zanjo, vse se pričnejo z vztrajno sušo in gospodarsko krizo, ki prizadene Velike ravnice in tudi njihovo kmetijo in tukaj se prične pravi boj za preživetje, kjer se Elsa dokaže kot neustrašna in pogumna mati, kljub nemogočim razmeram.

Prispevala: Vesna Dobnik, Knjižnica Radlje ob Dravi

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Avtor: Svetek, Irena

Črni princ

SAMODESTRUKTIVNOST

Črni princ je zadnja knjiga iz trilogije o Miu Aurelliju, ki kot državni tožilec razrešuje umore in morilske strasti. Skozi vse tri zgodbe se tudi on otepa s svojimi lastnimi zasvojenostmi. Kriminalka je tudi tokrat postavljena v različne kraje v Sloveniji in izven naše države. Mio Aurelli je v tej zadnji zgodbi še najbolj osebno vpleten, saj je masakrirana žrtev domnevno njegova sestra. Glavna nit Črnega princa je bolečina, tako psihična, še bolj pa fizična. Vse to avtorica zapleta v vedno nove konflikte. Poigrava se z natančno izrisanimi profili glavnih in stranskih likov. Načne morbidna vprašanja ne le nasilja, ampak samouničevalnosti. Ves čas nas drži v negotovosti in napetem pričakovanju, vse do fenomenalnega razpleta.

Prispevala: Cveta Hribernik, Knjižnica Domžale

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo