Iskanje COBISS
Iskanje COBISS

Zvrst: leposlovje za odrasle

Đorđić se vrača

Trinajst let po prvencu Čefurji raus! se Goran Vojnović in njegov Marko Đorđić vračata med bralce in na Fužine. Marko je namreč v prvem delu zgodbe izstopil z vlaka na železniški postaji Visoko v Bosni. V desetih letih odsotnosti so se stvari spremenile. Fužine niso več to, kar so bile. Oče Radovan ima tumor na želodcu in čaka na operacijo. Mama Ranka se zaradi tega živcira in postaja čustvena razvalina. Staro klapo prijateljev vežejo le še spomini na stare čase. Adi in Aco sta zabredla v droge in kriminal. Dejan pa je postal pravi Slovenec s pisarno in fotokopirnim strojem v Slovenskih Konjicah. Marku je ta svet tuj. Ni več čefur in ne več Janez.

Prispevala: Viktorija Kante, Lavričeva knjižnica Ajdovščina

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Transverzala : potopisni roman

Več kot le potopisni roman

Avtor potopisnega romana Transverzala, Jakob J. Kenda, je slovenski prevajalec, literarni zgodovinar, pisatelj in kulturni menedžer. Leta 2019 je izšel njegov nagrajeni prvenec Apalaška pot: 3500 kilometrov hribov in Amerike. S knjigo Apalaška pot je Jakobu J. Kendi uspel trojni podvig; kot prvi Slovenec je prehodil 3500 kilometrov dolgo Apalaško pot, po mnogih prevajalskih uspehih je napisal svojo knjigo ter knjigo izdal v samozaložbi in tako uspešno promoviral in prodal več kot dva tisoč izvodov. Eden izmed razlogov, da je leta 2017 prehodil Apalaško pot, je bila Transverzala, tako se je lotil novega projekta, promocijo Slovenske planinske transverzale, ki jo je on prvi sklenil v krožno pot. Transverzala je bila kot krožna planinska pot predlagana že leta 1951, vendar so jo iz političnih in drugih razlogov uspeli speljati le polovico. Leta 2019 je Jakob J. Kenda, avtor knjige Transverzala, določil potek celoten trase in jo skupaj s svojima otrokoma in prijatelji tudi prehodil. Knjiga Transverzala je več kot le potopisni roman, saj avtor podaja zanimive zgodovinske zgodbe, opisuje ljudi, z budnim in pozornim očesom opisuje naravne in kulturne lepote, ki jih srečuje na poti. Knjiga je tudi vzgojni priročnik za mlade, saj avtor na ljubeč način spodbuja otroka k pohodu, poslušanju, pogovarjanju in medsebojnemu spoštovanju. Knjiga je lahko izjemno družinsko branje, ki bo družine vsekakor nasmejala, nahranila z znanjem, predvsem pa povezala.

Prispevala: Tina Škrokov, Knjižnica Koper

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Čast

Uničena življenja v imenu časti

Vznemirljiva družinska saga se začne v skromni kurdski vasici, kjer se na veliko žalost matere že sedmič namesto težko pričakovanega sina ponovno rodita deklici – dvojčici Pembe in Džamila. Čeprav sta si dvojčici podobni kot jajce jajcu, pa sta si značajsko še kako različni. Pembe, vihrava in zaletava, se rosno mlada poroči z Ademom Toprakom, v želji po boljšem življenju se mlada zakonca preselita najprej v Istanbul, kasneje pa v London. V Londonu se zakonca Toprak, starša treh otrok – Iskendra, Esme in Yunusa, predvsem zaradi Ademove strasti do iger na srečo in nezvestobe, popolnoma odtujita. Ko razočarana Pembe z drugim moškim išče košček sreče in tolažbe, je njena čast omadeževana, družinska tragedija pa neizbežna. V napetem, razgibanem romanu, kjer vsak od članov družine pripoveduje svoje videnje dogodkov in kjer tudi Džamila nekje ob Evfratu izpoveduje svojo življenjsko pot babice in zdravilke, avtorica mojstrsko izriše tragiko turških žena, ujetih v spone starodavnih patriarhalnih odnosov, uničujočih za oba spola.

Prispevala: Anica Derganc, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Vrteče se srce

»Prihodnost je hladna ljubica. Vse življenje lahko posvetiš temu, da jo iščeš in poskušaš ugrabiti, pa ti bo vedno odplesala izpod prstov in se ti smejala od daleč.« Tako razmišlja eden od pripovedovalcev 21 zgodb romanesknega prvenca irskega pisatelja Donala Ryana. Avtor nam v njem naslika raznobarven in razgiban portret obubožanega podeželskega mesta na zahodu Irske, katerega prebivalci se skušajo po najboljših močeh soočiti z nenadno in uničujočo gospodarsko krizo, ki je svet pretresla po letu 2008. Pestra skupina posameznikov razmišlja o svojem življenju, preteklosti in negotovi prihodnosti. Njihove osebne zgodbe se prepletajo, hkrati pa razkrijejo tudi temno plat podeželskega mesta.

Tok dogajanja sproži propad lokalnega gradbenega podjetja, ki je poganjalo bliskovit razcvet podeželske skupnosti. Njegov šef Štoki Burke je denar vložil v gradnjo umetnega otoka v Dubaju, investicijo, ki je propadla. Pobegne iz države, pri čemer se hoče izogniti jezi opeharjenih delavcev, ki jim v letih razcveta ni plačeval socialnih prispevkov. Tako  ti čez noč ostanejo brez vsega. A nenadna in pogubna recesija se tako ali drugače dotakne prav vseh prebivalcev malega mesta, ki se zdijo pozabljeni od zunanjega sveta.

Prispevala: Ana Marija Miklavčič, Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka

Beremo skupaj

Rezerviraj knjigo

Ime vetra : prvi dan kraljemorčeve kronike

“V mesečini sem stopal po krajih, o katerih drugi nočejo govoriti niti podnevi. Govoril sem z božanstvi, ljubil ženske in pisal melodije, ob katerih začno pevcem liti solze. Nemara ste slišali zame.”

Prvenec ameriškega pisatelja sledi tradiciji visoke fantazije, v katero spadajo tudi dela J.R.R. Tolkiena, Ursule Le Guin in G.R.R. Martina. Mlademu Kvtohu zle sile ubijejo starše in vse, ki jih ima rad. Odrašča v krutem in negostoljubnem okolju, iz katerega se reši z odhodom na Univerzo, iz katerega izrazito izstopa ter hitro postane predmet govoric in junak mnogoterih zgodb. Kljub mladosti se zapriseže, da bo temne sile, ki so mu odvzele starše, poiskal in uničil. Zveni znano? Morda je zgodbena linija zares od daleč podobna tisti iz cikla o mladem čarovniku Harryju Potterju, pa vendar zgodba ponuja mnogo več kot le to. Kvothe, ki ga že od mladih nog uvajajo v veščino “čutenjstva”, se želi naučiti Imena vetra, da bi našel in uničil skrivnostne Čendrijance, ki živijo v mitih in pripovedkah … Opisi sveta krutosti, ki vlada tako v mestu, kjer je Kvothe pred vstopom v Univerzo prisiljen za preživetje krasti in beračiti, kot v sami Univerzi, se mešajo z liričnimi opisi Kvothove ljubezni do znanja, pripovedk in glasbe, tako da se bralec nehote scela potopi v nenavadni svet, kot ga pred nami ustvarja pripovedovalec. Ime vetra je uvodni roman cikla Kraljemorčeve kronike, nadaljevanja pa že nastajajo.

Prispevala: Nastja Hafnar, Knjižnica Miklova hiša Ribnica

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Ljubezen za bodečo žico

Ljubezen ne pozna meja.

Ta znameniti rek velja tudi za Brucea Murraya, novozelandskega vojaka in Jožefo Lobnik, jugoslovansko partizansko aktivistko. Leta 1940 se je Bruce skupaj s svojima najboljšima prijateljema, Blackiejem in Logiejem, prijavil v vojsko. Še istega leta so bili poslani v Kairo in nato v Grčijo, kjer so jih sprejeli kot junake. Po silovitih bojih z nemškimi enotami, so se zavezniške sile spet umaknile, toda Bruce je imel smolo, bil je v tovornjaku, ki je zapeljal v napačno smer, zaradi česar so zamudili ladjo. Bruce je izgubil prijatelja, zato se je odločil, da bo zbežal. Čakala ga je dolga pot, polna trpljenja, lakote, ki ga je nazadnje privedla v Maribor, kjer so ga zaprli kot vojnega ujetnika. In tam sta se prvič srečala z Jožefo, mlado partizansko aktivistko, ki je Bruceu predala zmečkano sporočilo za svojega izgubljenega brata Poldeta. Stalag, glavno taborišče vojnih ujetnikov, brez činov, je bil na območju mariborskega Pobrežja. Jožefina družina je bila predana boju proti okupatorju. Ko je za Jožefo postalo prenevarno, so jo poslali k teti v Gornjo Radgono, kjer je pomagala na kmetiji. Po številnih, drznih pobegih so tudi Brucea premestili v drugo taborišče vojnih ujetnikov. Morda je bilo njuno hrepenenje in ljubezen do drugega tisto, ki ju je kljub vsem preprekam in grozodejstvom, zbliževalo, utrjevalo…Vztrajnost, trma in ljubezen Brucea vedno znova vodijo k njegovi ljubljeni. Bruce in Jožefa sta resnični osebi, kot tudi mnoge druge v knjigi. Zgodba je mešanica fikcije in dejstev. Glavni vir za zgodbo so bila njuna pisma, skrbno spravljena v kartonasto škatlo, kot večen opomnik na njuno trpljenje med vojno.

Prispevala: Zdenka Krautič, Knjižnica Lenart

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Molitve za ugrabljene

V mehiških gorah si vse mame želijo, da bi se njihove hčere rodile grde

V mehiških gorah Guerrera življenja preprostih ljudi obvladujejo huda vročina, golazen, kot so rdeče mravlje, kače, škorpijoni, revščina ter tisto najhujše, strah pred nasiljem mamilarskih kartelov. Tam si vse matere želijo, da bi se njihove hčere rodile grde, saj lepe deklice ugrabijo in odpeljejo neznano kam. Glavna junakinja Ladydi v prvoosebni pripovedi razkriva tragične življenjske usode zapuščenih mater in hčera, kajti večina moških je odšla iskat zaslužek drugam, same pa se s trdim delom, zlomljenih src in grozo pred ugrabitvami prebijajo iz dneva v dan. Kljub temu, da rosno mlada Ladydi doživi veliko hudega, se dekletova življenjska zgodba tudi zaradi poguma njene matere konča bolj srečno, kot je usojeno vrstnicam iz rodne vasi. Avtorica – pesnica, pisateljica ter angažirana borka za človekove pravice, je za nepozaben roman o trpljenju in moči mehiških žena prejela več prestižnih mednarodnih nagrad.

Prispevala: Anica Derganc, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Tetovator iz Auschwitza

Ljubezen v taborišču groze

Avtorica romana, katerega izvirni naslov je Tattooist of Auschwitz, je rojena na Novi Zelandiji, zdaj pa živi v Avstraliji. Sama pravi, da ko je spoznala Laleta Sokolova, se ji je spremenilo življenje. Laletovo zgodbo, ki jo z lahkoto prebereš v enem dnevu in ki je napisana po resničnih dogodkih, je sprva napisala kot scenarij, pozneje pa se je lotila pisanja romana. Dogajanje v romanu je postavljeno v enega najtežjih in najgrozljivejših časov človeške zgodovine, in sicer v 2. svetovno vojno, natančneje v koncentracijsko taborišče Auschwitz – Birkenau. Tam po spletu okoliščin Lale postane tetovator in mora zato “iznakaziti” telesa svojih ljudi. Glavni osebi v romanu sta Lale in Gita, ki se spoznata v tem grozljivem, nehumanem kotičku na Zemlji, in kjer med njima vzklije ljubezen. Ta grozljiva in hkrati neverjetna zgodba je zgodba o pogumu, upanju in ljubezni. Roman je bil sicer napisan po Gitini smrti. V zaključnih besedah romana je napisano, da si Lale želi: “da se nikoli več ne bo zgodilo.”

Prispevala: Blažka Kunc, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Arhivar

Preteklost se kar naprej pojavlja, vse dokler je v spomin ne potisne resnica.

Ponovno odprtje dosjeja navideznega samomora Simona Razingerja, arhivarja, ki je v sedemdesetih letih umrl v sumljivih okoliščinah, še po več desetletjih sproži skrivnostne smrti ljudi, ki so bili z njim tako ali drugače povezani in bi znali kaj več povedati o njegovi smrti. Neraziskani zločini iz prvih dni osvoboditve leta 1945 imajo posledice še v 21. stoletje, saj so glavni akterji še živi in na pomembnih položajih. Družinske tragedije za vedno pustijo svoj pečat na preživelih in preteklost se vedno znova odpira, vse dokler ni pojasnjena. Bosta kriminalist Mitja Rebolj in Gregor Kralj, uslužbenec Slovenske obveščevalne varnostne agencije, uspela izvedeti resnico in se rešiti iz pasti, ki jima jih vpleteni nastavljajo?

Prispevala: Zdenka Žigon, Lavričeva knjižnica Ajdovščina

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Devica, kraljica vdova, prasica

Erica Johnson Debeljak v svoji novi knjigi spregovori o vdovstvu. Na to pot je stopila 26. januarja 2016, ko je dobila sporočilo o nenadni smrti moža – Aleša Debeljaka. Knjiga je izšla v času pete obletnice smrti, v njej pa je avtorica popisala svoje spopadanje z izgubo, omajano eksistenco, s pričakovanji družbe, z dvomi o vzrokih smrti. Pri tem so ji v pomoč mitske, biblične in prave zgodbe z obravnavo in doživljanjem vdovstva. Ericino žalost, bolečino, srd, obup, skrb ali ljubezen lahko skozi arhetipsko podstat opazujemo kot pod mikroskopom. Preko povečave zagledamo mogočno dimenzijo bolečine in ran. Lahko, če hočemo, popolnoma razumemo cunami vpliva na odnose, ki so včasih bili zadostni, prijateljski. Cunami, ki je vzrok za nerazumna ali nerazumljiva dejanja žalujoče vdove, vzrok za uvide. Zaznamo slapove pomanjkanja moževega telesa in žeje po bližini. Vdova se preizprašuje o svoji živosti, vrednosti, duševnem zdravju, brani svoje spomine, svoje razlage, svoje doživljanje. Erica si “privošči” mitsko, epsko popotovanje preko gora in voda, ovir, blata, vzponov, padcev, pusti si norost (svojo svobodno pamet), odločitev za življenje, vzame si čas, dokler ne pride nazaj, med žive. Še nikoli niste brali tako odkrito o demonih, bogovih, vilah in kreaturah (denimo birokratskih), ki jih lahko sreča vdova na poti iz dežele obupa. Če ste jo, me popravite. Knjigo lahko beremo tudi kot antropološko analizo, katere ugotovitev je, da se vloga vdove skozi tisočletje, žal, ni spremenila.

Prispevala: Ksenija Medved, Mestna knjižnica Grosuplje

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo