Iskanje COBISS
Iskanje COBISS

Zvrst: leposlovje za odrasle

Naslovnica knjige Monine oči.

Monine oči

Videti več

Mona je radovedna desetletnica, ki nekega popoldneva med reševanjem matematične naloge nenadoma izgubi vid. Ko z družino hiti v bolnišnico, se njen vid vrne, a zbegani zdravniki pustijo prestrašeno družino brez odgovorov in zagotovil, da se to ne bo več zgodilo. Medtem ko starši in zdravniki tuhtajo o tem, kako Moni pomagati, se njen dedek odloči, da bo deklici dal “zdravilo, ki bo odtehtalo vse grdo, ki je oblegalo njeno mladost.”

Dadé ima s svojo vnukinjo zelo poseben odnos, razume jo bolje kdor kdorkoli drug. Je velik poznavalec in ljubitelj umetnosti ter prisega na “vse, kar je lepega na tem svetu”. Sklene, da bo Mono popeljal na potovanje po francoskih muzejih, kjer si bo lahko ogledala številna umetniška dela in z njihovo pomočjo našla “krepčilo za svojo dušo”. Njuno potovanje traja 52 tednov, na njem se Mona ne spozna samo z umetnostjo, ampak se nauči gledati, čutiti in razmišljati.

Francoski umetnostni zgodovinar André Schlesser z Moninimi očmi nagovarja predvsem bralce, ki jih zanima umetnost. Dela ne odlikuje napeta fabula, ampak meditativen pripovedovalni tok, ki se upočasni ob delih nekaterih največjih umetnikov. Skozi Monino zgodbo o iskanju razloga za nenadne napade slepote umetnost postane orodje za globlje razumevanje sveta in sebe.

Prispeval: Gregor Korošec, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Naslovnica knjige Sanje o vlaku.

Sanje o vlaku

Zapeljimo se v čas, ki drsi v pozabo

Knjiga Sanje o vlaku ameriškega pisatelja Denisa Johnsona je lepa, a nenavadna kratka zgodba z veliko vsebino. Odstira nam življenje Roberta Grainierja, delavca v Ameriki v začetku 20. st., kjer nas ob spominih in utrinkih iz življenja popelje v resnični svet. Svet trdega, surovega in težaškega dela množice delavcev v času velikih ameriških industrijskih ter gradbenih podvigov; sečnji gozdov, gradnji železniških prog in mostov. Popelje nas skozi prvinske lepote in krutosti narave, skozi bolečine in žalosti, strahove, skozi misli in sanje, mite ter nadnaravne izkušnje. Robert živi v divjini, a o sebi meni da ni samotar, saj je videl čudežnega konja, volčjega dečka in leta 1927 poletel z letalom, vozil je moškega, ki ga je ustrelil lastni pes… In kadar je v bližini doma slišal volkove, je pogosto na glas zavijal še on in bilo mu je toplo pri srcu. Pri potovanju skozi njegovo življenje odstiramo svet, ki mineva, trd, neizprosen svet na eni strani in nenavadno lep, neuklonljiv in pogumen svet na drugi strani.

Denis Johnson je priznani ameriški pisatelj, za svoja dela je prejel več literarnih nagrad, knjiga Sanje o vlaku je bila med finalisti Pulitzerjeve nagrade in po njeni predlogi je bil posnet tudi film.

Prispevala: Simona Pišorn, Osrednja knjižnica Celje

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Naslovnica knjige Bili smo trije.

Bili smo trije

Najtežja je teža odsotnosti

Drugi roman slovenske avtorice Pie Prezelj v svojem edinstvenem slogu postavi bralce na neimenovan otok nekje na severu Evrope. Glavna protagonistka Olga, mednarodno priznana fotografinja v srednjih letih, pride na otok, da bi našla delčke sebe, ki so tako njej kot bralcem na začetku romana skriti. Kmalu izvemo, da jo tam pričakuje prvo srečanje s polbratom Theom, vmes pa nenačrtovano spozna še starejšega gospoda Jakoba. Olga išče sebe, odgovore na zamolčano, neizrečeno, nepoznano družinsko življenje. Misli, da ji lahko ti odgovori končno povejo, kdo je, zakaj je bila zapuščena, zakaj je morala živeti kot posvojenka. Vendar ni edina, ki se išče. Tudi Theo je ujet v viharju novega, neznanega. Tako kot je Olga iz danes na jutri dobila polbrata, je Theo dobil polsestro. Oba se morata soočiti z novimi odkritji in na novo spoznati, kaj se je dogajalo z njuno mamo. Jakob, ki je za Olgo sprva zgolj naključno srečanje, je uganka, ki ju usmerja in nosi odgovore, četudi boleče. Za nekatere resnice ni takoj pravega časa, da bi se jih povedalo. V zamolkih rinejo življenje naprej, dokler se na istem otoku ne znajde tista prava trojica, ki jih lahko izreče na glas.

Roman je razdeljen na tri dele, pri čemer je osrednji zelo telesen, fizičen. Izvemo zgodbo Olgine in Theove mame, mlade nosečnice – kako doživlja nosečnost v tetini hiši, stran od vseh, ki jih pozna. Večji del romana pripoved bralca z močnimi, liričnimi povedmi drži blizu čustvenega stanja Olge: je zmedena in ranljiva, neodločna, v veliki meri prepuščena toku misli in dogodkov okrog sebe. Avtorica z odmerjanjem molka, tistega neizrečenega, bralce potisne v tuje okolje, ki postane domače, v težke teme, od katerih ni mogoče odvrniti pogleda. Ves čas pa ji uspe prepletati naravo otoka, čute in like v simfonijo hrepenenja, trpljenja, izgube in globokega občutka odtujenosti. Roman postavi v ospredje temo ukradenih otrok iz porodnišnic, ki v slovenskem leposlovju še ni bila (dovolj) izpostavljena, hkrati pa govori tudi o iskanju lastne identitete in kakšno vlogo ima družina pri tem, o samoti in osamljenosti, o tem, kako se vedno lahko najdeš, pa naj bo to na drugem koncu kontinenta.

Pia Prezelj je pisateljica, prevajalka in novinarka. Že s svojim prvim romanom Težka voda (2023) je močno prodrla v slovenski literarni prostor. Roman je bil nagrajen s strani Društva slovenskih pisateljev kot najboljši literarni prvenec ter se uvrstil v ožji izbor za nagrado kresnik. Nominiran je bil še za Cankarjevo nagrado in kritiško sito.

Prispevala: Biljana Makuljević, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Naslovnica knjige Zmaga prva laž.

Zmaga prva laž

Napeta igra mačke z mišjo.

Roman Zmaga prva laž (First Lie Wins) avtorice Ashley Elston je psihološki triler, ki bralca pritegne že na prvih straneh knjige. V ospredju je Evie Porter, ženska, ki se preseli v manjše mesto, kjer začne novo življenje. Tam spozna Ryana Sumnerja, uspešnega in prijaznega moškega, s katerim se zaplete v razmerje. Njuna zveza se hitro razvija in Evie se kmalu preseli k njemu. Na prvi pogled deluje njeno življenje urejeno in skoraj popolno, vendar avtorica že kmalu razkrije, da Evie v resnici ni to, za kar se predstavlja. Njena identiteta je namreč skrbno ustvarjena, njeno življenje pa del večje zgodbe, prepletene s skrivnostmi, lažmi in manipulacijami. Skozi roman se postopoma razkrivajo podrobnosti iz njene preteklosti, odnosi z ljudmi, ki so zaznamovali njeno življenje, ter razlogi, zaradi katerih živi pod lažno identiteto. Poglavja se pogosto premikajo med sedanjostjo in preteklostjo in bralec šele proti koncu dobi celovito sliko dogajanja in razume ozadje glavne junakinje.

Pomemben del romana predstavlja način, kako avtorica razpleta številne med seboj povezane zgodbene niti. Na začetku zgodba deluje kot pripoved o novem začetku in ljubezenskem razmerju, nato pa se začnejo odpirati nova vprašanja, pojavljajo se nepričakovani zapleti in povezave med liki, ki zgodbo usmerjajo v povsem novo smer. Z vsakim novim razkritjem se spreminja pogled na dogajanje, kar ohranja napetost skozi celoten roman. Zgodba je zgrajena tako, da dolgo ostaja nejasno, komu je mogoče zaupati in kaj pravzaprav predstavlja resnico.

Tudi glavni lik Evie Porter je predstavljen večplastno. Sprva deluje skrivnostno in zadržano, skozi postopno razkrivanje njene preteklosti pa postajajo jasnejši njeni motivi, odločitve in notranji konflikti. Njen lik se skozi zgodbo razvija, hkrati pa ostaja nepredvidljiv vse do zaključka romana.

Zmaga prva laž je napet in premišljeno zasnovan roman z dobro zgrajeno zgodbo ter številnimi preobrati. Roman ohranja napetost skoraj do zadnje strani, zato predstavlja zanimivo branje za ljubitelje psiholoških trilerjev, skrivnosti in zgodb z nepričakovanimi obrati.

Prispevala: Franka Koren, Lavričeva knjižnica Ajdovščina

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Naslovnica knjige Iskrica upanja.

Iskrica upanja

Čas združuje izgubljene poti

V tokratni zgodbi nas avtorica ponovno popelje v dom družine Ryan, na odmaknjeni otok v bližini Seattla. Spoznali smo jih že v predhodni knjigi z naslovom Cesta kresnic, kjer smo spremljali poti najboljših prijateljic Tully in Kate.

Tokrat se zgodba prične žalostno. Družino in prijatelje spremljamo v njihovi žalosti in izgubi. Avtorica na svoj značilen način prodre do najglobljih kotičkov posameznika, do skritih čustev in starih brazgotin. Prikaže nam, kako na vsakega posameznika vpliva izguba ljubljene osebe. Kako se naše poti razidejo, kako tavamo v temi, se spotikamo in iščemo tolažbo v zapletenih odnosih in neprimernih stvareh. Lahko se preselimo, menjamo službo ter način življenja in bežimo pred ljubljenimi. Vendar zbežati pred samim seboj ne moremo. Svoja čustva in rane nosimo vedno s seboj, četudi jih potlačimo in skrijemo pred drugimi, nas vseskozi drezajo in nam ne pustijo spati. Kako pomemben je čas, iskrenost do sebe in drugih ter neprecenljivi družinski in prijateljski odnosi spoznamo pogosto šele ob tragičnih dogodkih in v stiskah.

Prispevala: Vesna Dobnik, Knjižnica Radlje ob Dravi

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Naslovnica knjige Mesto in njegovo negotovo obzidje.

Mesto in njegovo negotovo obzidje

Mesto kot prostor spomina in starih sanj

Vselej, ko se potopimo v nov Murakamijev literarni svet, se nam obeta prav posebna bralna izkušnja. V njem lahko prepoznamo znane obrise njegove proze, ko nas v prepletu resničnosti in fantazije popelje v nenavadne okoliščine, hkrati pa je vsaka posamezna pripoved prežeta z izvirnimi podobami. Tokrat je v središču skrivnostno, neimenovano mesto, obdano z visokim obzidjem. Glavni literarni lik je zanj slišal od dekleta, v katerega se je zaljubil pri svojih sedemnajstih letih, natančneje, zaljubil se je v njeno senco, kajti resnična ona živi v obzidanem mestu. Ko ga nekega dne doleti njena nepojasnjena izguba, želi naš junak poiskati kraj, kjer bi jo lahko ponovno srečal. Vendar je pot do tja težko najti in leta minevajo, vedenje o obstoju mesta pa ostaja edina gotovost, da je nekoč obstajalo tudi dekle in njuna ljubezen. Kraj se napaja z njegovo domišljijo in postaja vedno bolj otipljiv, dokler se z značilnim murakamijevskim motivom prehoda v drug svet ne znajde pred mestnimi vrati.

Prvi del sicer tridelno zasnovanega romana ponuja preplet intimne izpovedi, namenjene dekletu iz njegove mladosti, in izkušnje  bivanja znotraj obzidja, ko je živel s tajinstvenim poslanstvom bralca starih sanj. V nadaljevanju romana sledi protagonistov povratek v vsaj navidezno realni svet, v pokrajino sredi gora, kjer se zaposli kot vodja knjižnice. Njegov vsakdan se prepleta z mističnostjo, predvsem pa doživlja razdvojenost, saj je v njem ves čas prisoten spomin na mesto in njegove mnogotere skrivnosti. Za roman je značilno natančno lirično orisovanje dogajalnega prostora, literarnih oseb in njihovih čustvenih stanj. Upodablja tragične značaje, ki se soočajo s skrito srčno rano in skozi življenje stopajo v iskanju nečesa izgubljenega, zato pripoved odseva nežno, otožno melanholijo. V obsežni zasnovi se nakazujejo stranski tokovi zgodbe, ki se ne zaključujejo in so prepuščeni nam bralcem. Prav tako si bo vsak izmed nas lahko po svoje interpretiral glavni motiv obzidja in se prepustil razmišljanju o lastnih notranjih (obrambnih) zidovih.

Haruki Murakami, pisateljski fenomen, za čigar nove izdaje se bralci v Tokiu že ob polnoči postavijo v vrste pred knjigarno, in (zaenkrat) nesojeni Nobelov nagrajenec za književnost, ljubitelj teka in jazza, z opisovanjem posebnih občutij nagovarja globalno bralno občinstvo. Ideja za roman Mesto in njegovo negotovo obzidje je v njem dolgo zorela, zasnovo zanj je razvil že v istoimenski kratki zgodbi, s katero se je z revialno objavo predstavil leta 1980 na začetku svoje ustvarjalne kariere, luč sveta pa je roman ugledal več kot štiri desetletja kasneje, ko se je pisateljeva veličina izmojstrila v popolnost.

Prispevala: Anja Ogrizek, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Naslovnica knjige Brez slovesa.

Brez slovesa

“Iz peska, ki si ga ljudje mečejo v oči, bi lahko zgradili gradove.”

Kot avtorja sta pod tem romanom podpisana Reese Witherspoon ter Harlan Coben. Reese poznamo kot igralko, producentko, podjetnico, pa tudi kot voditeljico bralnega kluba Reese’s Book club. Njena starša sta bila štirideset let zaposlena v vojaških, nato pa še v zasebnih bolnišnicah, kar je dalo podlago za to knjigo. Coben pa je uspešen ameriški pisatelj trilerjev, dobro poznan tudi med Slovenci. Med njima je stekla dobra energija in njun skupni izdelek je sedaj dosegljiv tudi slovenskim bralcem – roman Brez slovesa.

Glavna akterka Maggie je kirurginja. Skupaj z možem Marcom ter dobrim študijskim prijateljem Traceom so pred leti ustanovili WorldCures, dobrodelno organizacijo, ki ponuja medicinsko oskrbo revnim ljudem iz begunskih taborišč. Med eno od operacij, ki jih izvaja Marc sredi vojnega območja, vdrejo v tabor sovražniki. Marc pri tem izgubi življenje. Neutolažljivi Maggie malo kasneje umre tudi mama in, da je mera polna, izgubi celo zdravniško licenco. Zapade v dolgove in ko dobi priložnost, da za neverjetno veliko denarja operira neznanega bogataša, se poda v to. Ko že predvidevamo, da se bo vse lepo zaključilo, se pravi zapleti šele pričnejo. Znajdemo se sredi prave filmske akcije, začinjene z neverjetnim bogastvom ruskih in dubajskih mogotcev na eni strani ter na drugi strani z revščino, ki si je ne moremo niti predstavljati. Precej razmišljanj se dotika človeškega pohlepa, ki boleče povezuje ta dva bregova. Tudi umetna inteligenca je našla svoj prostor v tem romanu, verjamem, da se bodo ob branju marsikomu porodila dodatna vprašanja v zvezi z njo.

Žal pridemo do zaključka, ki je v knjigi večkrat nakazan in citiran. Ameriški filozof Eric Hoffer namreč pravi takole: “Vsaka velika stvar se začne kot gibanje, postane posel, nazadnje pa se sprevrže v goljufijo.”

Prispevala: Stanka Ledinek, Knjižnica Velenje

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Naslovnica knjige Zimski vrt.

Zimski vrt

Ko zmrzne tudi srce

Avtorica nam v svoji zgodbi predstavi predvsem pomembnost medsebojnih odnosov, vpliv in posledice odnosov primarne družine na otroke in kasneje odrasle otroke, ter nam daje upanje, da s trudom in medsebojnim sodelovanjem nikoli ni prepozno, da odnose med seboj zgladimo, zgradimo in negujemo z veliko mero odpuščanja ter razumevanja.

Nina in Meredith sta odraščali v uspešni ameriški družini, kjer je družino povezoval razumevajoč, dobrosrčen in ljubeč oče, ki je svojo ljubezen razdajal in kazal vsakomur v družini. Njegovo popolno nasprotje je bila mama Anja. Do svojih hčerk je bila hladna kot led, od nje nista bili deležni nobene pohvale, tolažbe ali objema pa čeprav sta se močno trudili, vsaka po svojih močeh. Toplino sta čutili le ob pripovedovanju pravljic, katere sta poslušali ob večerih, kjer je mama opisovala ruske običaje in pokrajine od koder je izvirala. Svojo izgubljenost in nemoč so ženske občutile ob izgubi očeta, ki jih je povezoval, gladil nesporazume in razlike med njimi. Po njegovi smrti so se drobne razpoke razširile v jarke, razlike med njimi so postale nepremostljive, vsaka zase so bile izgubljene in se spopadale s svojimi lastnimi težavami. Povezovala jih je le obljuba očetu, da bosta hčerki slišali mamino pravljico še enkrat in tokrat do konca. Prav ta pravljica je lahko ključ, ki odpre vrata preteklosti in osvetli prihodnost.

Prispevala: Vesna Dobnik, Knjižnica Radlje ob Dravi

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Naslovnica knjige Čuvar njene skrivnosti.

Čuvar njene skrivnosti

Ljubezen, sanje in umetnost v politično nemirnih časih

Nekoč uspešen in razvpit kipar Michelangelo Vitaliani pri svojih dvainosemdesetih letih v tihem spominu z zadnjimi vdihljaji obnavlja zgodbo svojega življenja in pojasni uganko mojstrovine Pietà Vitaliani, ki jo je ustvaril v spomin svoji življenjski prijateljici. Zaradi škandala so kip za vselej umaknili pred očmi javnosti in ga skrili v podzemlje opatije Sacra di San Michele, koder je varovan z železnimi vrati in najsodobnejšim alarmom, ključ do njega pa posedujeta zgolj glavni opat in njegov stvaritelj.

Rodil se je leta 1904 staršema iz Ligurije, ki sta si poskušala življenje ustvariti v Franciji. Še kot nerojenemu mu je mati prerokovala, da bo postal kipar, in krstila sta ga z imenom, ki se ga je sam sramoval – Michelangelo. V desetem letu starosti je izgubil očeta, z dvanajstimi pa ga je mati poslala nazaj v Italijo, k Albertu, čigar družina je dolgovala uslugo njeni, in mu plačala, da Michelangela obdrži ter ga izuči poklica kiparjenja. Že njuno prvo snidenje pokaže, da ne bosta prav lepo sodelovala, Mimo (nadimek, ki si ga je sam nadel) se je namreč v Albertovem življenju pojavil kot nebodigatreba, po vrhu vsega pa je bil pritlikave rasti. Skupaj odpotujeta v Pietro d’Alba, majhno vasico, koder Albert z denarjem, ki mu ga prinese Mimo, kupi delavnico, tam pa se zgodba ob srečanju Mima z Violo Orsini, plemkinjo njegove starosti, šele dobro začne razvijati.

Pripadata različnima stanovoma in v tistem času njuno prijateljstvo ni družbeno sprejemljivo, a neustrašna, pronicljiva in drzna Viola kljub temu najde način, kako z Mimom ohranjati stik in kaj kmalu drug drugemu postaneta nepogrešljiva. Skozi različna življenjska obdobja in osebne preizkušnje oblikujeta močno in trajno vez, ki ju v medsebojni naklonjenosti, pravzaprav ljubezni, kljub večkratnim tihim, bolečim razdorom in premorom povezuje vse do smrti. Združuje ju predvsem enakost v njuni drugačnosti. Viola, nerazumljena v svojih sanjah, hrepenenjih, vizijah in naprednih idejah, je neomajna v uresničevanju le-teh, Mimo kot pritlikavec pa je predvsem spregledan, podcenjevan in zasmehovan. Viola ga spodbuja k uresničevanju sanj in vanj verjame s tisto neomajno močjo, s katero sledi tudi svojim idejam. S knjigami, ki jih tihotapi iz očetove knjižnice, mu razširja obzorje in ga z opozorili in nasveti vseskozi poskuša usmerjati k sprejemanju pravih življenjskih potez. Včasih uspešno in kdaj tudi ne. Oba sta namreč v svojih odločitvah trmasta in nepredvidljiva, a sta globoko v sebi tudi ranjena in v tej ranljivosti drug drugemu morda še najbolj sorodna.

Ko se Mimo izkaže kot nadarjen kipar, ga družina Orsini zaradi lastnih političnih in finančnih koristi vzame pod svoje okrilje in mu s tem omogoči umetniško prepoznavnost in veljavo, vzporedno s tem pa ga vpleta v številne spletke in ga kot umetnika, nepazljivega in pišmeuhovskega kot je, zvabi celo v osrčje italijanske fašistične propagande. Zahvaljujoč Violi se ta njegov zdrs zanj srečno konča. Violina usoda pa je manj srečna in ko Mimo svojo prijateljico trajno izgubi, iz javnega življenja neznano kam izgine še sam.

Roman, odlikovan z najprestižnejšo francosko literarno nagrado Goncourt, nas že od prvih strani dalje zapeljivo vodi skozi politično burno prvo polovico 20. stoletja v Italiji, obenem pa nam deželo z omembami slikovitih krajev, samostanov, cerkva in drugih znamenitih stavb ter mnogih imen, ki jih avtor spretno umešča v zgodbo, približuje tudi kulturno in zgodovinsko. Ob boku te bogate kulise razmišlja o umetnikih in umetnosti ter vsakovrstnih odnosih, ki se spletajo tako znotraj družin kot med različnimi političnimi in verskimi klikami, v samo ospredje pa postavlja kleno prijateljstvo dveh, ki si ne bi mogla biti bolj različna, kot sta si bila, a vendar po duši tudi nadvse sorodna.

Čudovit, klasično spisan monumentalen roman, ki prizore slika na filmski način. In res, po njem film tudi že snemajo. Morda to dvoje niti ni naključje, njegov tvorec, francoski pisatelj Jean-Baptiste Andrea (1971), je namreč tudi filmski režiser in scenarist.

Prispevala: Renata Vidic, Valvasorjeva knjižnica Krško

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Naslovnica knjige Murva Fabianijevih.

Murva Fabianijevih : stoletje miru na Krasu

“Ali so se kdaj potrudili, da bi si me predstavljali kot mlado dekle?”

Avtor je v roman prelil zgodbo svoje prababice Charlotte von Kofler, rojene leta 1827 v Trstu, tirolskemu očetu Karlu von Kofler in materi Italijanki Angeli Marchini. V začetnem poglavju pred bralci raste mesto Trst od solinarskih začetkov, prek razcveta pristanišča do pomembnega večkulturnega mesta v Habsburški monarhiji 19. stoletja. Iz živahnega utripa Trsta avtor izlušči zgodbo dekleta iz aristokratske družine. Pri sedemnajstih Charlotte z mamo in francosko varuško Geneviève pride na Kras, kjer naj bi poletje na deželi in kraški zrak pripomogla k izboljšanju maminega zdravja.

Kako se bo fina meščanska najstnica znašla med klenimi Kraševci? Avtor se postavi v vlogo posrednika, večino pripovedi “narekuje” pravnuku Charlottin duh v prvi osebi, to izpoved pa avtor prepleta z utrinki zgodovine in trenutki iz ustvarjalnega procesa nastajanja knjige. Charlottina zgodba je čustveno bogata pripoved o vzklitju in razcvetu vsaj treh ljubezni: ljubezni do kraške pokrajine, do kraških ljudi in do moškega, v katerega se usodno zaljubi – Antona Fabianija. Mladostno navdušenje in življenjska radost se prepletata z dvomi in strahovi, pripoved ima dovolj zanimivih konkretnih detajlov, da bralci zlahka podoživljamo Charlottino zorenje in njene notranje boje, uživamo ob opisih čudovite kraške narave, po katerih na lipicancih jezdita Anton in Charlotte, se preselimo v kuhinjo, kjer Antonova slovenska mama Tereza pripravlja marmelado iz sveže nabranega šipka ali skupaj s Charlottino mamo in Geneviève posedimo v senci košate murve pred hišo.

Avtor je zelo živo ubesedil in ohranil življenjsko zgodbo prababice, kar je dragoceno z vidika individualne zgodbe (bralci spoznamo odraščajočo in odraslo Charlotte von Kofler tudi onkraj golega dejstva, da je mama Maxa Fabianija) in tudi zaradi duha časa in prostora, v katera je pripoved postavljena. Ne samo, da zgodba že v podnaslovu priča o stoletju miru na Krasu in nas popelje v zanimivo ljubezensko zgodbo – s svojim obstojem je tudi zgodba o ljubezni vnuka do prababice in dokaz njegove vere v premoč zapisane besede nad smrtjo in pozabo. Delu se v slovenski izdaji pridružuje zanimiv predgovor druge Charlottine potomke, prapravnukinje Anje Muck Župan. Ta je že sam po sebi dragocen, saj poleg prijetne nezadržane čustvene vpletenosti in poetičnosti potrjuje tudi eno od osrednjih sporočil glavnega besedila: samoumevnost, naravnost in zanimivost narodnostno sestavljenih identitet in možnost sožitja ljudi različnih kultur.

Murva Fabijanijevih je tudi po več kot 50-ih letih od svojega nastanka leta 1975 med bralci še vedno priljubljeno delo, izvirna izdaja v italijanskem jeziku je bila do leta 2022 še sedemkrat ponatisnjena, v slovenščini pa je delo po prvem izidu leta 1998 (v prevodu Eveline Umek) do leta 2024 doživelo še štiri ponatise.

Prispevala: Magda Vremec Ragusi, Goriška knjižnica Franceta Bevka

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Informacije o uporabi piškotkov

Spletna stran uporablja piškotke, ki hranijo podatke za pravilno delovanje spletne strani. Piškotki se hranijo v vašem spletnem brskalniku in služijo za vodenje sej uporabnikov, izbranega jezika strani in ostale funkcionalnosti spletne strani. Poleg tega naši ekipi omogočajo boljše razumevanje posameznih odsekov spletne strani, ki se vam zdijo najbolj zanimivi in uporabni.

Preko zavihkov na levi strani lahko nastavite vse vaše nastavitve piškotkov na teh straneh.