Iskanje COBISS
Iskanje COBISS

Zvrst: leposlovje za odrasle

Sodelavka

Kdo je (bila) Dawn?

Avtorica, mojstrica psiholoških romanov, nas tudi v tej zgodbi pusti v nevednosti vse do nepredvidljivega preobrata zgodbe in drži napetost vse do konca.

V manjši podružnici podjetja, ki se ukvarja s prodajo prehranskih dopolnil zaposlijo novo računovodkinjo Dawn.

Dawn je malce posebna, zelo organizirana, dosledna in natančna, vendar ima težave z medosebnimi odnosi. Zelo si želi prijateljskih odnosov, vendar s svojim vedenjem druge kar hitro odvrne, ker je preveč vsiljiva in brez najmanjšega občutka za čustva in občutke sogovornikov. Je velika ljubiteljica želv in tudi sama si pogosto želi, da bi imela na sebi oklep v katerega bi se lahko skrila. Med sodelavci je kot siva miška velikokrat tarča posmeha, vendar se pravi obrazi in odnosi sodelavcev pričnejo kazati šele po njenem sumljivem izginotju.

S pomočjo detektiva, ki preiskuje izginotje, dobimo vpogled v intimna življenja posameznikov, njihovo povezanost in motive za zločin. Kdo bi želel škodovati računovodkinji? Kaj je odkrila? Za koga je predstavljala nevarno grožnjo?

Prispevala: Vesna Dobnik, Knjižnica Radlje ob Dravi

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Nadvse bistra bitja

Prvenec ameriške pisateljice Shelby Van Pelt je na mah osvojil srca bralcev. V njem je presenetljivo glavni pripovedovalec orjaška tihomorska hobotnica Marcellus. Dneve, ki jih preživlja v ujetništvu v Pugeškem zalivu na severu Amerike si krajša z opazovanjem primerkov človeške vrste. Ti se mu zdijo dolgočasni, presenetljivo neumni in priskutni. Zanimanje mu vzbudi le priletna čistilka Tova. Po moževi smrti ob večerih prihaja čistit akvarij in z Marcellusom stketa prav posebno, nenavadno prijateljstvo.
Pisateljica, ki ima tudi švedske korenine, je izvrstno ubesedila lik Tove Sullivan – neskončno prijazne, a čustveno zagonetne in s čistočo obsedene Švedinje. V nepojasnjenih okoliščinah je pred več kot tremi desetletji izgubila sina edinca, ki je za seboj pustil neizmerno praznino. Pripoved spretno vijuga med zgodbami likov, ki so na prvi pogled nepovezane. Napetost se stopnjuje, Marcellus pa ve več, kot bi pričakovali od mehkužca. A nenazadnje gre za nadvse bistro bitje …
Bralci po vsem svetu so z navdušenjem sprejeli ta topel, duhovit in ganljiv roman. Med drugim je bil izbran za knjigo leta po izboru časopisov Chicago Tribune, USA Today in New York Times. Na portalu Goodreads je prejel naziv za najboljši roman in prvenec leta 2022. Uvrstil se je tudi na Amazonov seznam najbolj branih knjig. Slovenska založba Beletrina pa ga je uvrstila v svojo zbirko Žametna beletrina, ki prinaša slovenske in svetovne bralne uspešnice. Vsekakor branje, ki ga toplo priporočam!

Prispevala: Špela Činkelj, Knjižnica Kočevje

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Pariška knjižnica

Poklon vsem moralnim in poštenim ljudem, ki so se na miren način borili proti fašizmu in nacizmu.

 Pariška knjižnica je zgodovinski roman o Ameriški knjižnici v Parizu in vlogi, ki jo je ta imela med nacistično okupacijo v drugi svetovni vojni. Ustanovljena je bila leta 1920 pod okriljem Ameriškega knjižničarskega združenja z osnovno zbirko knjig in periodičnih publikacij, ki so jih ameriške knjižnice podarile osebju oboroženih sil Združenih držav. Avtorica Janet Skeslien Charles je navdih za pisanje dobila leta 2010, ko je bila zaposlena kot vodja programov v Ameriški knjižnici v Parizu, kjer se zgodba v veliki meri dogaja.

Roman je sestavljen iz dveh zgodb. Ena je postavljena v Pariz, kjer se februarja 1939 mlada Odile Souchet pripravlja na razgovor z gospodično Reeder za sanjsko službo v knjižnici. Razen tega, da se njen bolehni brat dvojček odloči vstopiti v vojsko, je njeno življenje skorajda popolno: zaljubi se v čednega policista, ki ji ga predstavi oče, policijski komisar, s svojimi sodelavci se odlično razume, prav tako tudi z obiskovalci knjižnice, ki se tam redno srečujejo. Vendar pa je vojna neizogibna in ko Pariz zasedejo nacisti ter Judom in tujcem prepovejo obiskovanje knjižnice, se zaposleni na vse načine trudijo, da njeno delovanje ne bi zamrlo.

Druga zgodba se odvija leta 1983 v Montani, kjer osamljena in žalujoča najstnica Lily ustvari posebno vez s starejšo ovdovelo sosedo Odile, ki živi odmaknjeno od ostalih prebivalcev mesta, za katero pa odkrije, da skriva temno skrivnost. Seveda je eno od vprašanj, kako in zakaj je Odile, ki je bila tako zaljubljena v Pariz in svojo službo v knjižnici, končala v Montani, vendar šele tu pride do »razkritja«, ki poveže obe zgodbi.

V knjigi je kar nekaj oseb tistega časa, med njimi npr. direktorica Dorothy Reeder, knjižničar Boris Netchaeff in baronica Clara de Chambrun, ki so bili življenje, srce in duša knjižnice v nemogočih vojnih razmerah. Glede na to, da roman temelji na resničnih dogodkih, pa je avtorica poskušala ujeti bistvo knjižnice – prijetno skupnost osebja, prostovoljcev in članov, ki prihajajo iz različnih okolij, a se družijo zaradi ljubezni do branja.

Prispevala: Gabriela Grlica, Ljudska knjižnica Metlika

dobreknjige.si

Rezerviraj knjige

Ženska iz samopostrežne trgovine

Samosvoje korakanje skozi življenje

Ženska iz samopostrežne trgovine je prvo delo sodobne japonske pisateljice Sayaka Murata, prevedeno v slovenski jezik. S tem romanom je postala dobitnica najprestižnejše knjižne nagrade na Japonskem, nagrade Akutagawa. Glavna junakinja Keiko, ženska sredi tridesetih let, na svet gleda z drugačnimi očmi. Ugotavlja, da ji različno dojemanje sveta, iskrenost in njena lastna individualnost prinašata samo težave. Strah pred nesprejetostjo in etiketo čudaštva jo žene v obupna prizadevanja za dosego “normalnosti” in s tem sprejetosti v družbi. Zaposli se v trgovini, kjer ji v podrejanju normam in ustaljeni rutini, uspe najti notranje ravnovesje. Le tako se počuti kot del dobro utečenega kolesja in sama “normalen”, delujoč delček sveta. Kaj moramo v življenju doseči? Kaj se od nas pričakuje in kaj je normalnost?… To je le peščica vprašanj, ki se nam porajajo ob branju. Knjiga, napisana v preprostem jeziku, s pridihom Japonske, je neobičajna, globoka, upajoča in iskrena pripoved, ki postavi ogledalo družbenim normam in prilagajanju posameznika le-tem.

Prispevala: Simona Pišorn, Osrednja knjižnica Celje

dobreknijge.si

Rezerviraj knjigo

Kamav tu

Rudi Mlinar se je v zadnjih letih posvetil predvsem pisanju biografskih romanov, knjigo Kamav tu (v romskem jeziku ’ljubim te’) pa je napisal, ker sta ga pritegnila usoda Romov in njihov način življenja. Čeprav gre za roman in ne kakšno strokovno delo, v njem dobro začutimo nestrpnost, zadržanost in zapostavljanje »drugačnih«, tako pri odraslih, ki z gnevom govorijo o ciganih, posledično pa romskih otrok medse ne sprejmejo niti njihovi sošolci. Zgodba je razdeljena na dva dela. V prvem pisatelj prikaže življenje v romskem naselju, problematiko šolanja Romov, njihove prigode, razhajanja, težave, pa tudi dejanja, o katerih včasih beremo v črni kroniki. Glavna junaka, romski deček Zoran in Milena, deklica iz premožne družine, se kljub vsem prepovedim družita in si pomagata, zato se Milenina družina odseli v tujino, saj naj bi tako prekinili vse stike med njima. Drugi del romana se dogaja deset let kasneje. Zoran in Milena se po naključju srečata v Ljubljani, kjer oba študirata. Njuno prijateljstvo je še vedno živo in počasi preraste v ljubezen, ki pa ji Milenina starša še vedno ostro nasprotujeta. V Sloveniji je verjetno malo etničnih skupin, o katerih ostaja toliko predsodkov, kot so Romi. Rudi Mlinar nas z romanom Kamav tu opomni, kako krivično je predsodke posploševati na celotno populacijo. Tudi Romi so navsezadnje ljudje kot vsi drugi, so takšni in drugačni, in kot takšne jih je treba sprejemati.

Prispevala: Gabriela Grlica, Ljudska knjižnica Metlika

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Leonard Cohen in njegova velika ljubezen

Ljubezen je nagrada za ljubezen

Biografski roman o svetovno znanem kanadskem pevcu, tekstopiscu, pesniku in pisatelju je delo nemških zakoncev, ki ustvarjata pod psevdonimom Sylvia Frank. S pisanjem romanov se zakonca uveljavljata že nekaj let – sicer pa je Frank izobraženi doktor etnologije, Sylvia diplomirana ekonomistka. Zgodba opisuje življenje mladega kanadčana, Leonarda Cohena, ki se v želji po uveljavljanju v pisateljskih vodah odloči svoj novi roman napisati v Londonu. Naseli se pri strogi podnajemnici, ki ji mora ves čas dokazovati svoj napredek pisanja romana. A Leonard v mestu ne čuti prave ustvarjalne žilice, zato ga novica o obstoju idiličnega grškega otoka, mimogrede, tam naj bi se naselili tudi prvi umetniki, tako navduši, da se odloči odpotovati in svoje delo zaključiti tam. Grški otok Hidra kmalu postane pravi raj za mladega pisatelja. Še posebej, ko mu pot prekriža Marianne, ki na otoku živi s svojo družino. Njuni življenji se še močneje pričneta prepletati, ko mlada Norvežanka izve, da jo vara mož. Leonard ji v tem težkem času nesebično stoji ob strani. Postane tudi njegova muza, navdih za pisanje romana, za katerega Leonard misli da bo velik uspeh. A žal, vse prej kot to. Ko ga kritiki uničijo, Leonard zapade v veliko depresijo. Edina, ki verjame vanj, v njegov talent, je Marianne. Kupi mu kitaro z mislijo, da ga spodbudi k ustvarjanju pesmi. Kupljeno darilo se kmalu izkaže za odlično rešitev, vendar, je to tudi rešitev njunega odnosa? Roman, ki bralca ne pusti ravnodušnega, saj daje vedeti kako veličastna in edinstvena je lahko ljubezen dveh, ki se imata resnično rada.

Prispevala: Manuela Fonda, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Nadležna ljubezen

Mama mi je zlezla pod kožo

Nadležna ljubezen je leta romaneskni prvenec (1992) italijanske avtorice, ki ustvarja pod psevdonimom Elena Ferrante. Avtorica, podobno kot v svojih kasnejših delih, že v Nadležni ljubezni raziskuje zapletene družinske odnose. Amalio so našli utopljeno. Njena najstarejša hči Delia se vrne v rodni Neapelj, da bi odkrila, kaj se je zgodilo in s tem sproži plaz spominov. Čeprav sta bili z mamo v zadnjih letih odtujeni, je vez med materjo in hčerjo močnejša kot se sprva zdi. In tudi kompleksna. Skozi hojo po materinih stopinjah se Delii razkrivajo najtemačnejše družinske skrivnosti. Mamo in tri hčere je zaznamovala posesivnosti in nasilje očeta slikarja. Karakterno neukrotljiva Amalia v patriarhalni družbi Neaplja presega materinsko vlogo, ki ji je bila dodeljena. Šušljalo se je o njeni aferi z gospodom Caserto, o njeni koketnosti in spogledljivosti. Pred nami vznikne lik Amalie v modrem kostimu z vranje črnimi lasmi, femme fatale v okolju, kjer je pristen glasen ženski smeh nekaj prostaškega, prepovedanega. Delia stik z materjo doživlja sunkovito, telesno in čustveno. Prisiljena se je soočiti z lastnimi notranjimi konflikti, ki izhajajo iz neapeljskega obdobja odraščanja. A lastna prepričanja, želje in frustracije lahko s spomini manipulirajo. Drobci njenih otroških dni se izkažejo za tovarno laži. Meja med preteklostjo in sedanjostjo se zabriše vzporedno z zlitjem identitet matere in hčere. Elena Ferrante v mojstrsko spisanem pretresljivem psihološkem trilerju odpira rane načete človekove psihe ter razkriva razloge za njihov nastanek. Leta 1995 je bil po knjižni predlogi leta 1995 posnet triler L’amore molesto režiserja Maria Martoneja.

Prispevala: Eva Zadravec, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Sicilijanski levi : saga o rodbini Florio

Denar ali ljubezen?

Italijanska avtorica Stefania Auci je ob podpori zgodovinskih virov v romanu Sicilijanski levi ustvarila svoj romaneskni poklon znani italijanski rodbini Florio in njenemu ljubemu mestu, Palermu. Čeprav je o Florievih že veliko napisanega, avtorica pravi, da je svojo zgodbo o tej trgovanju zvesti družini začinila z lastno domišljijo, zato zgodba tudi gladko teče. Brata Paolo in Ignazio sta se zaradi potresne ogroženosti rodne Bagnare z družino primorana preseliti v Palermo. Tam korak po korak postavljata na noge svojo aromaterijo, trgujeta namreč z zdravilnimi rastlinami in dišavami in postopoma vse bolj širita posel z vedno novimi idejami. Pri tem ju močno ovirajo lokalni, uveljavljeni trgovci in pripadniki višjih slojev, ki jima njunega vzpona po družbeni lestvici na podlagi trgovskih uspehov, zaradi ujetosti v takrat veljavne družbene norme, ne morejo priznati. Po Paolovi smrti Ignazio prevzame skrb za njegovo družino in vpelje njegovega sina Vincenza v trgovske posle. Žal pa družinsko življenje skozi leta vodi predvsem misel na posle in finančno blagostanje, pri tem pa v ozadju ostajajo hrepenenja žensk v družini ter tudi otrok. Gre za zgodbo o napredku, o boju za preživetje in položaj v italijanski družbi od začetka 19. stoletja do tridesetih let 20. stoletja. Obenem pa gre tudi za ljubezen!

Prispevala: Aleksandra Papež, Knjižnica Lenart

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Šola za dobre matere

“Slaba mati sem. Se pa učim biti dobra.”

Šola za dobre matere je prvenec ameriške pisateljice Jessamine Chan, ki je že kmalu po izidu leta 2020 požel velik uspeh tako pri bralstvu kot pri kritikih, bil večkrat nagrajen in je medtem preveden v več kot dvajset jezikov. Glavna protagonistka je Frida Liu, mama osemnajstmesečne Harriet. Harrietin oče Gust je Frido Liu zapustil kmalu po rojstvu hčerke in živi z novo, seveda precej mlajšo partnerko. Frida Liu je zaradi skrbi za hčer in delovnih obveznosti izčrpana. Nekega dne pusti Harriet samo doma, prepričana je, da ne bo nič narobe, vendar se zunaj zadrži dlje, kot je načrtovala, zato je obsojena na enoletno bivanje v prevzgojnem domu. V domu, ki je pravzaprav zapor, so nameščene matere, ki so jim zaradi večjih ali manjših prestopkov (začasno) odvzeli otroke. Cilj državnega programa je iz slabih mater narediti dobre oziroma popolne. Nekatere od njih pritiskov ne zdržijo in obupajo, čeprav to pomeni, da bodo izgubile starševske pravice, večina pa se jih trudi čim bolje izpolnjevati naloge, tudi tiste najbolj absurdne, v upanju, da bodo program uspešno opravile. Poleg zgodbe Fride Liu tako dobimo vpogled v življenja drugih mater in tudi očetov, ki bivajo v podobni, čeprav očitno precej manj strogi inštituciji nedaleč stran. Čeprav gre za satiro in distopijo, v kateri so situacije prignane do skrajnosti, se zdi romaneskni svet kar nekako preveč podoben resničnosti. Roman še kako drži zrcalo sodobni družbi in odpira številne aktualne teme. V prvi vrsti gre seveda za odnos družbe do žensk, od katerih se še vedno pričakuje ne samo, da bodo v nekem trenutku postale matere, ampak da bodo popolne matere, ki bodo svoje življenje v celoti podredile otroku in ki v vzgoju in odnosu do otrok nikoli ne bodo naredile nobene napake. Roman je tudi kritika socialnih služb, ki pogosto delujejo rigidno ter nimajo posluha za posameznika in se ne sprašujejo o vzrokih in razlogih, temveč vidijo samo posledice. Obenem gre za prikaz sistema popolnega nadzora, državnega aparata, v katerem osebna svoboda ne obstaja več in ki posameznika oziroma njegovo vedenje ocenjuje s točkami, vsak odklon od ‘prave poti’ pa kaznuje z odvzemom pravic. Gre za izjemno napeto, tudi srhljivo branje, ki na trenutke prav ‘boli’, tako zelo, da pomislimo, da bi knjigo odložili – tudi zato, ker med branjem ves čas preizprašujemo sebe (in se ob tem zavedamo, da bi v svetu Fride Liu najverjetneje tudi same pristale v šoli za dobre matere).

Prispevala: Maruša Mugerli Lavrenčič, Goriška knjižnica Franceta Bevka

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Tiste, ki so izginile

Kje so dekleta?

Nesreča, ki se je pred dvajsetimi leti zgodila na t.i. Hudičevem odseku v Angliji, odmeva še danes. Zato se novinarka Jenna odloči, da bo o nesreči, nenavadnem izginotju treh poškodovanih deklet iz avtomobila in čudnih, nadnaravnih pojavih, o katerih pripovedujejo domačini, posnela reportažo za BBC. Vendar pa se mora Jenna najprej spopasti s sovražnim, odklonilnim nastopom domačinov, ki niso veseli tujke, sploh pa takšne tujke, ki brska po njihovi preteklosti. Sprva jo odvrača tudi Olivia, dekle, ki je tiste usodne noči vozila in povzročila prometno nesrečo. V svojih prvih izjavah je trdila, da je ena izmed deklet na cesti videla osebo, potem je pričala o nenavadni svetlobi, ki so jo nekateri pripisali kar vesoljcem. A kam so izginile njene prijateljice? V avtomobilu je ob cesti ostala samo ona, sama, čeprav se je spomnila, da je ena izmed prijateljic imela mobilni telefon, le-tega ni bilo po nesreči nikjer. Prav tako pa niti sledu o Sally, Katie in Tamzin. Še dodatno pa bralca zmede vmesna zgodba o mladih prijateljih, ki dopustujejo v razkošni hiši na Tajskem. Zakaj lastnik hiše želi, da v Anglijo pretihotapijo osem kipcev Bude? Je v tej napeti zgodbi kaj prostora tudi za ljubezen? Jenna je tik pred ločitvijo, Olivio njen fant Wesley vse bolj utesnjuje, čeprav je bil prav on njena največja opora po prej opisani nesreči. Obenem pa Jenno poleg osamljenosti, begajo še mrtve živali, ki se znajdejo na pragu hiše sredi gozda, v kateri prenočuje. Ji kdo sporoča, da je njeno brskanje po preteklosti nevarno? Ali pa bo prav ona tista, ki ji bo uspelo razkriti dolgoletno skrivnost? Ali pa je skrivnosti preprosto več in so ena v družbi druge kot hišica iz kart povzročile več smrti kot vpletenim dale koristi. Napeta kriminalka, ki se zapleta skorajda vse do zadnje strani in pušča toliko nejasnosti, da je preprosto ne gre odložiti. Claire Douglas je nekdanja novinarka, ki je domiselne zaplete ustvarila že v delih Izginulo dekle in Zadnjič videna.

Prispevala: Aleksandra Papež, Knjižnica Lenart

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo