Zvrst: leposlovje za odrasle

»Edina razlika – edini razlog, da sem [knjigo] dokončala – je izkušenost. Prepoznala sem zimo. Videla sem jo prihajati.« pravi Katherine May, mednarodno uspešna britanska pisateljica, ki se ukvarja z leposlovno in memoarsko literaturo. Leta 2020 je izšla njena knjiga Prezimovanje: kako sem se naučila dobro shajati, potem ko je življenje pomrznilo (Wintering: How I Learned to Flourish When Life Became Frozen). Napisala jo je na podlagi lastnih izkušenj z namenom boljšega in hitrejšega prepoznavanja prihajajočih osebnih zim. Knjiga je letos izšla tudi v slovenščini pri založbi UMco v prevodu Miriam Drev. V knjigi Prezimovanje se avtorica po nenadni bolezni v družini znajde v obdobju negotovosti in obsežne praznine, ki jo pahneta v osebno zimo. Ko so mrzli dnevi v njenem življenju že nevzdržni, ji s pomočjo izkušenj drugih uspe vzdržati in prebroditi to obdobje. Napotki za lažje zimsko shajanje ji spremenijo življenje, saj ugotovi, kako si pomagati in premostiti zimo, ko ta nastopi. Nauči se, da se iz tega obdobja v našem življenju in v naravi rodijo neverjetne preobrazbe. V knjigi tako poleg svojih spominov na zimsko obdobje opisuje tudi različne pojave, navade ljudi in živali ter njihove priprave na zimo in premagovanje le-te. Lahko rečemo, da je knjiga nekakšen priročnik za obvladovanje takšnih dni v letu, hkrati pa se iz nje naučimo, kako narava zimi že stoletja kaže zobe.

Prispevala: Tajda Cvetič Mlakar, Goriška knjižnica Franceta Bevka

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Barnes v treh esejih preplete zgodbe posebnežev, “nezmernežev”, balonarskih entuziastov (francoskega fotografa Nadarja, angleškega polkovnika Freda Burnabyja in francoske igralke Sarah Bernhardt) s svojo izkušnjo izgube. Začne z noticami o prvih balonarskih podvigih v nebo in v ozadju plete misel, kje je pravzaprav človekovo mesto, kaj ga žene in kaj prizemljuje. Hkrati s takratnimi vizionarji se dviga v višave, pridobiva pregled, začuti njihovo vznesenost, ki si jo dovoli spustiti med svoje vrstice, razmišlja o možnosti preobrazbe človeštva na novih temeljih, a se svoji razčustvovanosti tudi sramežljivo posmehne. Kot pravi za njihove dosežke, “vsekakor pomenijo trenutek, ko je naš svet odrastel. Ali pa je to morda preveč melodramatično in preveč obetajoče. Morda naš svet ne napreduje s pomočjo dozorevanja, temveč s tem, da je v trajnem stanju doraščanja, vznesenih odkritij.” Po odkrivanju višav se dotakne teme ljubezni, zadnji esej pa posveti padcu v globino, odpre vrata bolečini, ki je ostala po smrti žene, literarne agentke Pat Kavanagh, in skuša iz življenja izluščiti tisto najmanj, kar nas še žene naprej ali vsaj ohranja. Če se je do te točke nekako skrival za krilom ekscentričnosti izbranih življenjskih avanturistov, se naposled razkrije tudi sam, v točki soočanja s smrtjo (in vsemi njenimi evfemizmi) ter žalovanjem, ki ga odkriva v vsej banalnosti in edinstvenosti. Dela večkrat nagrajenega angleškega pisatelja Juliana Barnesa so tudi bralcem v slovenščini dobro poznana. V Legah življenja ga spoznamo v najbolj občutljivi različici, ki pa ji ne primanjkuje nežnega humorja, izredne berljivosti in spretne literarne obdelave ranljivejših delov človeške izkušnje.

Prispevala: Špela Plestenjak, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Ivana Djilas, gledališka režiserka in publicistka je napisala novo, izjemno knjigo z nslovom A si lahko vsaj enkrat tiho. Gre za njeno drugo knjigo. Prva je bila Hiša pred šestimi leti. V novi knjigi so zbrane zgodbe o življenju, o migrantstvu, o vzgoji otrok. Vzgoja postane še poseben izziv, če vzgajate otroka s posebnimi potrebami. Knjiga je sestavljena iz predelanih besedil, ki jih je pisala za Mladino in tistih, ki so bila na novo napisana. Življenje je, pa če smo migranti ali želimo vzgajati otroke vedno malo ali zelo kaotično. Splača pa se boriti in ne obupati za dosego svojih ciljev. Tako na področju prizadevanja za dostojno življenje kot na področju pravic za otroke s posebnimi potrebami. Zato ne smemo biti tiho. Besede so vse, kar imamo. Prav je, da povemo, če kaj ne deluje, če se s čim ne strinjamo in če s tem lahko naredimo kaj dobrega. Sama pravi da v gledališču poskrbi za to, da pokaže druge možnosti in odpira teme za pogovor. Ravno to pa počne tudi s tistim, kar napiše. V zgodbah najdemo ogromno iztočnic za razmišljanje in pogovor. Odpira se mnogo pomembnih vprašanj. Prav je, če bi si po prebranem ali ko pogledamo kakšno gledališko predstavo vzeli čas, premislili o tem, kar smo prebrali in videli ter se s sami s seboj malo pogovorili. Med nami živijo migranti, živijo otroci s posebnimi potrebami, živijo ljudje. Zato je prav, da včasih malo odgrnemo zavese in se vprašamo, kakšne zgodbe stojijo za njimi. Njihove zgodbe lahko zelo presenetijo. Eno je tisto, kar vidimo, drugo pa je tisto, kar se skriva za tem videzom. Ivani Djilas je uspelo dvigniti zavese, vstopiti v naše domove in nam pokazati, da se je kljub vsemu vredno boriti in živeti. Ščepec čarovnije in gre. Zgodbe, ki tako kot Ivana Djilas, ne pustijo ravnodušne nikogar. Kar je bil tudi, verjetno, avtoričin glavni namen.

Prispevala: Nina Jamar, Občinska knjižnica Jesenice

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo