Iskanje COBISS
Iskanje COBISS

Vem, da angeli niso srečni

Naslovnica knjige Vem, da angeli niso srečni.

“Za očeta je bil le dedič polj in grba, njegov spomin pa je bil prepoln šepetov iz globin ravnice in vonjav cvetočih trav.”

Pripoved se prične, ko Árpád, svinjski pastir s Framovega posestva pri Ùripuszti, v opojnem stanju nagovori Boga in zahteva pojasnilo glede njegovega ustvarjanja sveta. Nepričakovano prejme odgovor, da sta bila človeku dana brezmejno prostranstvo in brezkončno obzorje, nato pa si je sam omejil življenje s postavljanjem ograd. Árpád za kratek čas, dokler ga ne doleti tragična usoda, postane glasnik božjega sporočila.

Nato v osredje stopi glavni protagonist, mladi baron Maksimiljan Fram. Predstavlja se s preprostim imenom Miksa, saj se ne more poistovetiti s svojim plemiškim poreklom in vlogo, ki mu je namenjena kot edinemu dediču bogate družinske dediščine. V času študija na Kraljevski kmetijski akademiji ga je bolj kot Mendelova teorija dedovanja in ustvarjanje dominantnih vrst pritegnila zgodba o Hanyu Istóku, bivajočem v dveh svetovih hkrati, v čemer je prepoznal lastno občutenje.

Po diplomi in tik pred pričetkom prve svetovne vojne mu pripade častna kariera konjenika v kraljevem huzarskem polku. Še naprej je v njem prisotna razdvojenost, na eni strani ga bremenijo pričakovanja staršev, na drugi pa se ne more upreti vse glasnejšemu klicu prostrane ravnice. Iz okolja, kjer vladajo pohlep, vzvišenost in brezbrižnost, ga vabijo prvinskost, neukročenost, galop s konjem Vilmosom ter ciganska glasba in ples v samotni divjini. Ob stepski melanholiji, ki prežema glavnega junaka, ter prepletu realnosti in sanjskih prizorov, je opazen motiv nenehnega iskanja. Ko se mu razkrije usoda svinjskega pastirja z domačega posestva, se Miksa poda po poti izginule Árpádove vdove Gyulike. Nato išče strune, s katerimi želi Ciganom znova vdahniti njihovo prvobitnost, naposled pa sledi še popotni lutkarici Rúžki.

Feri Lainšček se v romanu Vem, da angeli niso srečni vrača k prvinam, ki so njegovemu umetniškemu ustvarjanju dale svojevrsten pečat, kot so magični panonski svet, liričnost pokrajine, poetično-otožna pisava in samosvoji literarni liki. Z njim bo zagotovo navdušil vse ljubitelje dobre proze z na videz preprosto zgodbo, v katero sta vtkani simbolika prostora in globina izpovedi o iskanju svobode.

Prispevala: Anja Ogrizek, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Informacije o uporabi piškotkov

Spletna stran uporablja piškotke, ki hranijo podatke za pravilno delovanje spletne strani. Piškotki se hranijo v vašem spletnem brskalniku in služijo za vodenje sej uporabnikov, izbranega jezika strani in ostale funkcionalnosti spletne strani. Poleg tega naši ekipi omogočajo boljše razumevanje posameznih odsekov spletne strani, ki se vam zdijo najbolj zanimivi in uporabni.

Preko zavihkov na levi strani lahko nastavite vse vaše nastavitve piškotkov na teh straneh.