Prevod dela: Les larmes de l’assassin. , O avtorici na zavihku ov. V kraj, pozabljen od vseh, kjer je s svojimi starši živel mali Paolo, je vsak prišel samo z namenom. Turist, znanstvenik, pesnik, vsak je našel tam tisto, po kar je prišel. Angel Allegria je bil morilec in prišel je morit. Paolo je tako postal sirota, Angel pa je našel pristan, kamor se je umaknil pred strahotami, ki jih je počel. Paolo ni poznal učinka groze ali žalosti, ki bi ga moral doleteti ob pogledu na mrtva starša. Ni poznal strahu, ker mu je življenje ves čas nosilo trenutke, ki jih je moral sprejeti brez ugovora. Tako je sprejel tudi mrtvi telesi in Angelovo zahtevo, da mu skuha juho. Zaživela sta v nenavadnem sožitju, ki ga je zamajal prihod Luisa, tujca, ki ni vedel, da je postal Angelov konkurent za otrokovo naklonjenost. Luis je antipod Angela, njegova protipodoba, tista, ki bi si jo Angel takoj nadel, če bi le znal zaupati, presekati tisto kar ga je naredilo za okorelega morilca. Vendar življenje je skup trenutkov in odziv nanje večkrat napačen. Vsak ima v svojem življenjskem nizu tudi napačne odzive, le da niso zanje vsem izstavljeni računi.
Prispevala: Maša Uran, Mestna knjižnica Ljubljana