Iskanje COBISS
Iskanje COBISS

Zvrst: družbenokritični roman

Beograjski trio

Srbski režiser, beograjski intelektualec, pisatelj Goran Markovič, je kar tri desetletja zbiral in preučeval pričevanja z Golega otoka. Čeprav je v knjigo “Beograjski trio” vključil le dva do tri odstotke zbranega gradiva, izpade stoodstotno avtentična oz. arhetipska. Opisuje namreč ravnanje, značilno za politično mrcvarjenje, koncentracijsko taborišče, razčlovečenje, mehanizme totalitarnih sistemov. Na Goli otok je režim v izgnanstvo in na prevzgojo pošiljal informbirojevce, ki se niso strinjali s Titovim povojnim uporom Stalinu. Z izdajalci so opravili s pomočjo psiholoških prijemov, pripravili so jih, da so se zaporniki mrcvarili med sabo. Imeli so tri naloge: da mučijo sojetnike, da vohunijo in izdajajo nove informbirojevce in da podpišejo dokument, po katerem se bodo po uspešni prevzgoji priključili Udbi. Preživele žrtve še vedno preveva sram, ker so vstopili v to psihološko igro. V zgodbi se sredi povojnega političnega vrenja v Beogradu pojavi Lawrence Durell, bohemski pisatelj, kulturni ataše, ambasador in britanski vohun. Sicer s sabo pripelje družico, a se nesmrtno zaljubi v svojo učiteljico srbohrvaščine, Vero. Vera živi z možem Borom in hčerko Milo. Ko Bora odpeljejo na Goli otok, Vero pa na otok Sveti Grgur, kjer je žensko taborišče, Mila ostane brez staršev. Lawrence punčko na nek način reši oz. skrb za njo prepusti svoji, sicer tudi noseči ženi. Sam se po bondovsko loti reševanja svoje ljubice Vere in njenega moža. V igri so hudi avtomobili, čolni, vohunske povezave in združbe, oprema, orožje, kartografsko gradivo. Videli boste, ali bo vse to dovolj za premoč nad totalitarističnim sistemom. Iz kolaža dnevniških zapisov, pisem, uradnih poročil, zapisnikov, prisluhov in pričevanj sestavi zgodbo, ki vas bo posrkala vase, čeravno na prvi pogled prav zaradi kolažnega pristopa ne obeta in sem tudi sama odlašala z branjem. Genialno skadrirano, pomreženo v druge zgodbe in avtentično. Navdušeno pričakujem film.

Prispevala: Ksenija Medved, Mestna knjižnica Grosuplje

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Ameriška tla

Lydia v mehiškem Acapulcu vodi knjigarno. Ima osemletnega sina in ljubečega moža. Nekega dne v njeno knjigarno vstopi očarljiv moški Javier, s katerim se pogovarja o književnosti in sklene prijateljstvo. Lydia ne ve, da je šef najnovejšega mamilarskega kartela, ki je prevzel mesto. Usoda Lydijine družine se preobrne, ko njen mož Sebastian objavi članek o mamilarskem kartelu. Sledi strahotno maščevanje. Pokol preživita le Lydia in sin Luca. Da bi ostala živa, morata nemudoma zapustiti mesto in državo, saj so Javierjeve mafijske lovke dolge. Kmalu se znajdeta milje stran od udobnega življenja, ki sta ga bila vajena. Postaneta begunca. Njun vlak drvi proti svobodi, proti ZDA, a pot do tja je vse prej kot lahka. Tekmujeta s časom, oblastmi in morilci.

Prispevala: Viktorija Kante, Lavričeva knjižnica Ajdovščina

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Fantje iz Nickla

Eden izmed znanih literarnih glasov v Združenih državah Amerika je Colson Whitehead. Njegovo prepoznavnost z romanom Podzemna železnica, sta v širni svet dodala tudi Oprah Winfrey, ki je roman uvrstila na seznam svojega bralnega kluba, ter Barack Obama, ki je isto delo priporočil za poletno branje. Roman Podzemna železnica je leta 2017 prejel Pulitzerjevo nagrado. Ponovno pa je avtorju uspelo pridobiti istoimensko nagrado v letošnjem letu z romanom Fantje iz Nickla. Vsebina roman prikazuje temno poglavje ameriške zgodovine v 60. letih prejšnjega stoletja. Mojstrsko je poglobljena v pretresljivo naravo zlobe, zlorabe, posilstva, mučenja in celo umorov, ki so se dogajali v prevzgojnem domu na Floridi. Elvood je temnopolti mladenič, ki zre v boljšo prihodnost. V želji, da prispe na kolidž Melvina Griggsa se od doma odpravi prej. Ker je kolo pokvarjeno, se odloči, da pot do kolidža prepešači ali štopa. Ustavi mu voznik nizkega, živo zelenega, plymoutha 61. Elwood prisede in njuna pot se nadaljuje proti jug. Žal neuspešno, saj se fant po spletu nesrečnih okoliščin znajde pred sodnikom in kasneje na poti proti prevzgojnemu domu za fante na Akademiji Nickel. Prvi občutki o domu niso napačni, a kmalu se izkaže, da za štirimi stenami »hiše strahov«, še posebej s temnopoltimi fanti, ravnajo vse prej kot humano. Elwood za lažje preživljanje temačnih dni, uteho in vse globlje prijateljstvo najde v sotrpinu Turnerju, ki pa je njegovo pravo nasprotje. A ravno Elwoodovi ideali in Turnerej skepticizem pripeljejo do usodnega koraka… Roman, ki raziskovalcem in ljudem z močno osebnostjo in poslušnostjo razkriva še eno plat rasistične ameriške zgodovine.

Prispevala: Manuela Fonda, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Prijazna soseska

Oak Knoll je prijazna soseska mesta v Severni Karolini. Soseska je dom Valerie in njenega nadarjenega sina Xavierja, ki bo jeseni odšel na glasbeni konservatorij v San Franciscu. Botanična strokovnjakinja obožuje veličastno rastlinje v soseski, ampak gradbeno podjetje je napravilo nepopravljivo škodo. Uničili so drevje in zdaj na sosednji parceli stoji velika in svetla zgradba z golim, a dragim vrtom, ogromnim bazenom in predvsem novimi sosedi. Whitmanovi so priljubljeni, bogati in beli. Sprva kaže, da bodo sosedje živeli v slogi, tako kot vsa soseska. Ko se izkaže, da so pri kopanju za bazen poškodovali tudi Valerijin stoletni hrast, med temnopolto Valerie in novimi sosedi izbruhne divja vojna. Vojna, ki v sebi skriva seme rasističnega sovraštva. Vojna, ki se ne ustavi niti takrat, ko med Xavierjem in sosedovo hčerko Juniper zacveti ljubezen. Vojna, ki ima usodne posledice.

Prispevala: Viktorija Kante, Lavričeva knjižnica Ajdovščina

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Sonce med prsti

Ne bi si mogla biti bolj različna

Dario je razredni »huligan«, upornik, ki na šoli vedno zakuha kaj neprijetnega. Ravnatelj mu kot vzgojno kazen dodeli v varstvo Andyja, tetraplegika, priklenjenega na invalidski voziček, ki komaj lahko spregovori kakšno besedo. Kljub začetni jezi se Dario na potrpežljivega, dobrovoljnega invalida naveže, tudi Andy se zabava v njegovi družbi. Ko Dario vidi, kako silno si Andy želi sonca in narave, nekega dne z njim pobegne k morju, v San Vicenzo. Tam prebiva Dariov ločeni oče, na katerega je bil fant kot otrok zelo navezan, upa na ponovno zbližanje z njim. Kratko, dogodivščin polno potovanje pomeni za oba fanta svojevrstno katarzo, ki bo obema pozitivno spremenila življenje. Toplo, nenavadno pripoved o osebnostni rasti ter o brezpogojnem sprejemanju drugačnosti velja prebrati kot priročnik za vzgojo srca.

Prispevala: Anica Derganc, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Napol morilke

Roman spremlja usodo treh žensk treh generacij družine Zanut: mame Marije, hčere Marine in vnukinje Zorke, ki se na begu pred fašističnim režimom iz Trsta zatečejo k sorodnikov v Istro, kasneje pa jih pod streho vzame družina Gruden iz Maribora. V ospredju zgodbe je Marina, ki z mamo živi v izrazito patološkem odnosu. Versko fanatična mama hči pretepa in jo psihično maltretira. Kljub temu se Marina čuti dolžna skrbeti zanjo, saj ji mama predstavlja steber pokončnosti in odločnosti. Kratkotrajen beg iz strupenega okolja ji omogoči poroka z Antonom, ki pa je prisiljen zbežati iz države zaradi radikalnega nasprotovanja fašizmu. Marinina vrnitev k mami pomeni vrnitev v stare tirnice ponižanja, nasilja in zlorabe. Čisto drugačen pa je odnos babice do vnukinje. Nona prisrčno Zorko obožuje, a hkrati hčeri očita, da je vnukinjo preveč razvadila in slabo vzgojila. Zorka odraste v upornico, ki se pridruži socialistični mladini in odide v partizane.

Naslov dela temelji na zgodovinskih dejstvih. V času gospodarskega vzpona Trsta so predpisi omogočali priseljencem, ki so finančno vlagali v dobrobit mesta, da niso odgovarjali za svoja pretekla kriminalna dejanja. Zato se je prebivalcev mesta prijela zmerljivka: »Tržačan, Tržačan, napol tat, napol morilec.« Z tem reklom istrski otroci zmerjajo tržaške begunke. Družina pri sorodnikih v Istri prvič resnično začuti težo begunstva. V revnem kmečkem okolju jih zaznamuje pečat tujosti, zato  se zatečejo v Jugoslavijo, v Maribor, kjer pa se zgodba ponovi. Begunstvo je ključna tematika romana, tako političnega kot osebnega. Je iskanje smisla ter osebnega prostora v času zgodovinskega preloma.

Prispevala: Ana Marija Miklavčič, Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka

Rezerviraj knjigo

Zrno od frmntona

Zrno od frmntona je nadaljevanje oziroma drugi del romana Šavrinke. V obeh delih gre za spomine gospe Marije Franca, ki jo je pisatelj obiskoval in obenem zapisal njeno življenjsko pot. V romanih postane protagonistka Katarina Pavlič in vaščani jo kličejo krajše kar Katina. Gre za osebno pripoved šavrinke. Šavrinka je poimenovanje za dekle ali ženo iz najrevnejših predelov slovenske in hrvaške Istre, predvsem njenega severnega dela. Te ženske so se ukvarjale s prodajo pridelkov, predvsem jajc in drugega drobnega blaga. Po Istri so nabirale kmečke izdelke in jih hodile prodajat v Trst po višji ceni. Tako so nekaj malega zaslužile in pomagale preživeti svoje številčne družine. Šavrinke so delovale od konca 19. stoletja, pa vse do druge svetovne vojne. Zaradi hudega pomanjkanja hrane in težkih časov so nekatere še naprej trgovale tudi po vojni. Katina je bila vdova in mati petih otrok. Moža so ji ubili Nemci, ker je pomagal partizanom. Povojna oblast jo je zaradi njene dejavnosti preganjala, češ da povzroča gospodarsko škodo novonastali državi Jugoslaviji. Oblast jo je obtožila tihotapljenja ljudi čez mejo v Italijo in še mnogo drugih stvari, za katere Katina sploh ni vedela, kaj pomenijo. Ves čas je vztrajala, da je nedolžna in da so vse obtožbe lažne, a so jo oktobra 1948 zaprli in v zaporu je preživela celo leto.

Prispevala: Tina Oman, Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka

Rezerviraj knjigo

Čast

Uničena življenja v imenu časti

Vznemirljiva družinska saga se začne v skromni kurdski vasici, kjer se na veliko žalost matere že sedmič namesto težko pričakovanega sina ponovno rodita deklici – dvojčici Pembe in Džamila. Čeprav sta si dvojčici podobni kot jajce jajcu, pa sta si značajsko še kako različni. Pembe, vihrava in zaletava, se rosno mlada poroči z Ademom Toprakom, v želji po boljšem življenju se mlada zakonca preselita najprej v Istanbul, kasneje pa v London. V Londonu se zakonca Toprak, starša treh otrok – Iskendra, Esme in Yunusa, predvsem zaradi Ademove strasti do iger na srečo in nezvestobe, popolnoma odtujita. Ko razočarana Pembe z drugim moškim išče košček sreče in tolažbe, je njena čast omadeževana, družinska tragedija pa neizbežna. V napetem, razgibanem romanu, kjer vsak od članov družine pripoveduje svoje videnje dogodkov in kjer tudi Džamila nekje ob Evfratu izpoveduje svojo življenjsko pot babice in zdravilke, avtorica mojstrsko izriše tragiko turških žena, ujetih v spone starodavnih patriarhalnih odnosov, uničujočih za oba spola.

Prispevala: Anica Derganc, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Molitve za ugrabljene

V mehiških gorah si vse mame želijo, da bi se njihove hčere rodile grde

V mehiških gorah Guerrera življenja preprostih ljudi obvladujejo huda vročina, golazen, kot so rdeče mravlje, kače, škorpijoni, revščina ter tisto najhujše, strah pred nasiljem mamilarskih kartelov. Tam si vse matere želijo, da bi se njihove hčere rodile grde, saj lepe deklice ugrabijo in odpeljejo neznano kam. Glavna junakinja Ladydi v prvoosebni pripovedi razkriva tragične življenjske usode zapuščenih mater in hčera, kajti večina moških je odšla iskat zaslužek drugam, same pa se s trdim delom, zlomljenih src in grozo pred ugrabitvami prebijajo iz dneva v dan. Kljub temu, da rosno mlada Ladydi doživi veliko hudega, se dekletova življenjska zgodba tudi zaradi poguma njene matere konča bolj srečno, kot je usojeno vrstnicam iz rodne vasi. Avtorica – pesnica, pisateljica ter angažirana borka za človekove pravice, je za nepozaben roman o trpljenju in moči mehiških žena prejela več prestižnih mednarodnih nagrad.

Prispevala: Anica Derganc, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Lišček

Včasih moraš izgubiti, da dobiš

Ali lahko vedno vplivamo na dejanja, ki nas usodno zaznamujejo? V katero smer bi zavila naša življenjska pot, če bi v nekih bistvenih trenutkih v preteklosti odreagirali drugače? Ali smo v resnici sami svoje sreče kovači? S temi temeljnimi vprašanji, s katerimi se v vsakdanjem življenju srečujemo tudi sleherniki, se v svojem monumentalnem in s Pulitzerjem nagrajenem romanu spopada sodobna ameriška romanopiska Donna Tartt, ki se je slovenski bralni javnosti prikupila že z romanom Skrivna zgodovina. Tarttova se tokrat prelevi v kožo najstnika, ki v nekem usodnem trenutku ostane brez matere, zaradi česar se njegovo normalno najstniško življenje v hipu spremeni v nekakšen divji rodeo, ki ne popusti do samega konca precej obsežnega romana. Avtorica ne skuša moralizirati, saj je dovolj distancirana od samega dogajanja in od protagonistovih dejanj, ki ga, čeprav jih skuša večkrat normalizirati in popraviti, nezadržno vlečejo k tragičnemu koncu, ki pa vseeno ni nujno neizbežen, če mu bo le dano preživeti tisto najbolj kritično življenjsko obdobje, ki sta ga tako usodno zaznamovala materina smrt in pa Lišček, slika nizozemskega slikarja Carela Fabritiusa. In tako je Lišček ob tem, da je roman o izgubi in odraščanju, tudi roman o sliki in umetnosti, pa tudi roman o ljubezni in prijateljstvu in verjetno še o čem. V vsakem primeru pa gre za delo, ki ga je navkljub precejšnjem obsegu nujno prebrati. Za literarne sladokusce!

Prispeval: Samo Roš, Osrednja knjižnica Celje

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo