Iskanje COBISS
Iskanje COBISS

Zvrst: družbenokritični roman

Molitve za ugrabljene

V mehiških gorah si vse mame želijo, da bi se njihove hčere rodile grde

V mehiških gorah Guerrera življenja preprostih ljudi obvladujejo huda vročina, golazen, kot so rdeče mravlje, kače, škorpijoni, revščina ter tisto najhujše, strah pred nasiljem mamilarskih kartelov. Tam si vse matere želijo, da bi se njihove hčere rodile grde, saj lepe deklice ugrabijo in odpeljejo neznano kam. Glavna junakinja Ladydi v prvoosebni pripovedi razkriva tragične življenjske usode zapuščenih mater in hčera, kajti večina moških je odšla iskat zaslužek drugam, same pa se s trdim delom, zlomljenih src in grozo pred ugrabitvami prebijajo iz dneva v dan. Kljub temu, da rosno mlada Ladydi doživi veliko hudega, se dekletova življenjska zgodba tudi zaradi poguma njene matere konča bolj srečno, kot je usojeno vrstnicam iz rodne vasi. Avtorica – pesnica, pisateljica ter angažirana borka za človekove pravice, je za nepozaben roman o trpljenju in moči mehiških žena prejela več prestižnih mednarodnih nagrad.

Prispevala: Anica Derganc, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Lišček

Včasih moraš izgubiti, da dobiš

Ali lahko vedno vplivamo na dejanja, ki nas usodno zaznamujejo? V katero smer bi zavila naša življenjska pot, če bi v nekih bistvenih trenutkih v preteklosti odreagirali drugače? Ali smo v resnici sami svoje sreče kovači? S temi temeljnimi vprašanji, s katerimi se v vsakdanjem življenju srečujemo tudi sleherniki, se v svojem monumentalnem in s Pulitzerjem nagrajenem romanu spopada sodobna ameriška romanopiska Donna Tartt, ki se je slovenski bralni javnosti prikupila že z romanom Skrivna zgodovina. Tarttova se tokrat prelevi v kožo najstnika, ki v nekem usodnem trenutku ostane brez matere, zaradi česar se njegovo normalno najstniško življenje v hipu spremeni v nekakšen divji rodeo, ki ne popusti do samega konca precej obsežnega romana. Avtorica ne skuša moralizirati, saj je dovolj distancirana od samega dogajanja in od protagonistovih dejanj, ki ga, čeprav jih skuša večkrat normalizirati in popraviti, nezadržno vlečejo k tragičnemu koncu, ki pa vseeno ni nujno neizbežen, če mu bo le dano preživeti tisto najbolj kritično življenjsko obdobje, ki sta ga tako usodno zaznamovala materina smrt in pa Lišček, slika nizozemskega slikarja Carela Fabritiusa. In tako je Lišček ob tem, da je roman o izgubi in odraščanju, tudi roman o sliki in umetnosti, pa tudi roman o ljubezni in prijateljstvu in verjetno še o čem. V vsakem primeru pa gre za delo, ki ga je navkljub precejšnjem obsegu nujno prebrati. Za literarne sladokusce!

Prispeval: Samo Roš, Osrednja knjižnica Celje

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Izbrisana

Miha Mazzini se tudi v tej knjigi ukvarja z njemu lastno kritiko družbe. Vsebina, ki je kar čakala na sodobnega slovenskega avtorja nam že s svojim naslovom jasno pove, da gre za roman o izbrisanih. Spremljamo zgodbo Zale, dekleta v zgodnjih dvajsetih letih, ki je po spletu življenjskih poti njenih staršev, očeta Srba in oficirja JLA ter matere Slovenke, rojena v Srbiji. Potem se z družino po nekaj mesecih življenja v Kragujevcu preseli in od takrat naprej živi v Sloveniji. In ker živi v slovenskem okolju se niti ne zaveda, da ni njena državljanka vse do trenutka, ko v porodnišnici rodi. Velik šok ob spoznanju, da sama nima državljanstva ter ob dejstvu, da ne želi niti povedati imena otrokovega očeta, namreč grozi, da bodo otroka odvzeli in ga dali v posvojitev. Knjiga o odtujenosti, ki nastavlja ogledalo naši družbi in slehernemu posamezniku v njej. In njen odsev ni prijeten. Nehote se bralcu postavi vzporednica o dveh vrstah množičnih umorov ob nastanku nekih držav. Le da v drugem primeru ni bilo potrebno pritiskati na petelina na orožju, pač pa le na tipko »Delete«. Preberite!

Prispeval: Matjaž Eržen, Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Prikriti plameni

Celestine Ng je priljubljena štiridesetletna ameriška pisateljica, ki je leta 2014 bralce osvojila z romanom Prikriti plameni. Gre za zgodbo dveh žensk, ki živita v mestu Shaker Heights v Ohio in njunih otrok. Elena in Mia sta zelo različni ženski. Prva ima družino s štirimi otroki, hišo in redno službo. Mia pa je mati samohranilka, umetnica, ki ima eno hčer, s katero se kar naprej selita iz kraja v kraj. Njuna svetova trčita, ko se Mia priseli v Shaker Heights in se misli tam tudi ustaliti. Elena pa tam živi že od nekdaj. Najprej se v šoli spoznajo njuni otroci, kasneje pa tudi onidve. Skupno jima je to, da sta obe mami in da bi obe svoje najstniške otroke radi čim bolj obvarovali pred tem, da bi jih življenje preveč prizadelo. Vsaka to dela na sebi lasten način. Najstniška leta so lepa in naporna hkrati, ker odkrivamo svet okoli sebe in v njem skušamo najti svoje mesto. Elenina hčer Izzy se navduši nad življenjem, ki ga živi Mia, Miina hčer Pearl pa se navduši nad življenjem, kot ga živijo v Elenini družini. Kaj je bolje? Živeti zelo udobno življenje z dovolj denarja in se odpovedati svojim življenjskim sanjam ali živeti iz rok v usta, ne imeti skoraj nič in slediti svojim življenjskim sanjam? Prvi način življenja nam zagotavlja lagodno preživetje, drugi način pa svobodo. V vsakem primeru pa, kakor koli že izberemo, za svojo odločitev plačamo določeno ceno. Vedeti moramo, zakaj smo se odločili za eno izmed možnosti, potem pa se ni težko soočiti s posledicami, ki jih taka odločitev prinaša. Izjemen roman, ki začara že takoj, ko začnemo z branjem. In kot je zapisano v knjigi: “Včasih moraš vse požgati do tal in začeti od začetka. Po požaru je zemlja bogatejša in lahko iz nje zraste nekaj novega. Z ljudmi ni nič drugače. Začnejo znova. Najdejo pot.”

Prispevala: Nina Jamar, Občinska knjižnica Jesenice

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Absolutno resnični dnevnik Indijanca s polovičnim delovnim časom

Fant, ki je sledil svojim sanjam

Junior je najstnik, Indijanec, ki živi v morečem okolju rezervata Spokane, kjer alkoholizem, revščina in nasilje uničujejo nesrečno pleme. Fant s kopico zdravstvenih težav, vendar bistre glave in optimističnega duha, se vpiše na odlično belsko srednjo šolo Rearden, saj je naveličan trpinčenja in posmeha indijanskih vrstnikov. Kljub začetnim težavam nadarjenemu Juniorju uspe pridobiti naklonjenost in spoštovanje novih sošolcev, postane tudi eden najuspešnejših košarkarjev Reardna ter fant s prihodnostjo. Avtor je z napol avtobiografskim romanom, kjer si podajajo roke tragika in humor, žalost in veselje, navdušil mlade bralce ter prejel vrsto najprestižnejših nagrad. Pisatelj pravi, da je najdragocenejše, kar je dobil od bralcev – bodisi revnih rezervatskih mulcev ali bogatih gimnazijcev, pisma, ki pišejo o podobnem: »Osamljen sem in vaša knjiga mi pomaga.«

Prispevala: Anica Derganc, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Kradljivka knjig

Markus Zusak je avstralski avtor neavstralskega izvora, s čimer se ujema tudi vsebina njegovega romana. Njegov oče je namreč Avstrijec, mama Nemka, zgodba pa je postavljena v prostor in čas nacistične Nemčije ter druge svetovne vojne. Glavna junakinja je desetletna deklica Liesel, ki jo skupaj z bratom vzamejo staršem napačnega političnega prepričanja in pošljejo v rejo v nek kraj blizu Münchna ter koncentracijskega taborišča Dachau. Bratec na poti umre, deklica pa psihično popolnoma zlomljena prispe h krušnim staršem, kjer se mora prilagoditi novim razmeram: kolerični ter verbalno in fizično nasilni novi materi, strogim učiteljem v šoli, zakonom ulice v neuglednem in revnem mestnem predelu. Vse to ji uspeva predvsem s pomočjo novega očeta, dobričine, ki ima veliko razumevanje za dekličino stisko, in pa novega prijatelja iz soseščine, glavnega pobalina, dobrega tekača, nogometaša in vedno lačnega Rudyja. V dolgih nočeh, ko je spanje prekinjeno zaradi Lieselinih nočnih mor, jo novi očka nauči brati, s tem pa se deklici odpro nove dimenzije in nove možnosti olepšanja neusmiljenega vsakdana, tako sebi kot tudi drugim. Ko se v njihovo klet zateče pobegli Žid, se Lieselin krog prijateljev poveča še za eno osebo. Leta tečejo, vojna se razplamteva, politični pritisk je vedno hujši, pojavi pa se še nova nevarnost, zavezniško bombardiranje, ki drastično spremeni tudi Lieselino življenje. Zgodbo je pisatelj postavil v usta posebnemu prvoosebnemu pripovedovalcu, Smrti, ki ima tiste dneve veliko dela z odnašanjem duš. S tem načinom zastavi zanimiv stil pisanja in odpre prostor za mnoge Smrtine opazke in misli, ki bogatijo zgodbo. Ta pretresljivo ganljiv roman, ki je tudi odlično zapisan in opozarja na vrednost dobrote v človeku predvsem takrat, ko svet okoli njega izgublja tla pod nogami, je upravičeno požel mnoge nagrade kritike in bralstva.

Prispevala: Jasna Mlakar, Mariborska knjižnica

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Podzemna železnica

Roman nas popelje v 19. stoletje, v Združene države Amerike, kjer na plantaži bombaža v Georgii črnski sužnji trdo delajo in životarijo v nečloveških razmerah. Lastniki posestva, Randallovi, so neusmiljeni beli gospodarji, ki s skrajnim sadizmom in krutostjo disciplinirajo brezpravno delovno silo. Sužnja Cora, sirota, mlada in neuklonljiva, s sotrpinom Caesarjem pobegne. S pomočjo podzemne železnice par prispe na sever države, kjer se njuni poti ločita. Cora na svojem samotnem tavanju v svobodo doživlja težke preizkušnje, v mozaiku dogodkov in usod avtor prepričljivo izriše vzpon belske Amerike, ki temelji na garanju in preliti krvi tisočerih Afričanov. Čeprav je odličnih romanov o kalvariji ameriških sužnjev veliko, pa je prav magični realizem tista dodana vrednost, ki pripoved dela tako posebno. Pravljična podzemna železnica namreč simbolizira mrežo podzemnih predorov in dobrih ljudi, ki so omogočili ubežnim sužnjem človeka vredno življenje na severu, pogosto v Kanadi. Pisatelj si je z nenavadnim romanom o človeški bedi, pogumu pa tudi sočutju in žrtvovanju prislužil več priznanj, med drugim tudi prestižno Pulitzerjevo nagrado.

Prispevala: Anica Derganc, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Petek ali Tihomorski limb

Kritika sodobnega, z redom obsedenega človeka

Razbita barkača nekje na obzorju, samota, ki odpira nova poglavja smislu življenja in nenazadnje otok. Skupni imenovalec rine v ospredje kar sam po sebi- Robinson Crusoe. Defoejev Robinson kot nosilec civilizacije »zdrave pameti«, ki preoblikuje primitivno naravo po vzoru razmer iz katerih je prišel in na drugem bregu Tournierjeva zgodba o Robinsonu kot kritika sodobnega človeka in njegovega hotenja po obvladovanju in civiliziranju sveta. Mojstrska predelava za katero je Michel Tournier, eden najbolj prepoznavnih francoskih avtorjev iz druge polovice 20. stoletja, prejel veliko nagrado Francoske akademije za roman. Robinsona po brodolomu naplavi na samotni otok. Po začetni fazi obupa se kmalu dobro znajde v novih okoliščinah: uredi si bivališče, udomači divje koze, osušuje mlake, meri čas, izdela ustavno listino (»Tretji člen: Prepovedano je opravljati naravno potrebo kje drugje kakor na kraju, ki je temu namenjen«) in piše dnevnik, bere. Po nekaj letih bivanja na samotnem otoku naleti na divjaka Petka s katerim se v nadaljevanju skupaj prebijata skozi vsakdan. A kaj kmalu se pokaže, da sta si v marsičem različna in Robinson se začne spraševati o absurdnosti svojega početja.

Odlomek iz knjige

»Če hočete vedeti, kakšna bo ta nova doba, jo morate prav gotovo iskati v Petkovi naravi. Robinson je bil še zmeraj jetnik nekdanjega sebe in ni mogel predvideti, kakšna bo. Prepad med njima je presegal- in hkrati združeval – dostikrat opisano nasprotje med metodičnim, skopuškim in melanholičnim Angležem in impulzivnim, radodarnim in nasmejanim »domorodcem«. Petek se je po naravi upiral zemeljskemu redu, ki ga je Robinson kot kmet in upravnik uvedel na otoku in zaradi katerega je preživel. Aravkanec je pripadal nekemu drugemu kraljestvu, drugačnemu od zemeljskega kraljestva svojega gospodarja, na katero bi imel uničujoč učinek, če bi ga kdo poskušal zapreti vanj.«

(str. 162)

Prispevala: Neža Hribernik, Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo