Nastavitve za uporabnike s posebnimi potrebami

Barvna tema

Pisava

Velikost

Zapri nastavitve
Prilagoditev strani
Iskanje COBISS
Iskanje COBISS
Nahajate se: Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka > Knjige > leposlovje za odrasle > družbenokritični roman

Zvrst: družbenokritični roman

Avtor: Giordano, Paolo, 1982-

Tasmanija

Iskanje poti iz svetovne krize se prične z iskanjem poti iz svoje lastne

V najnovejšem romanu Tasmanija se pisatelj Paolo Giordano s svojim protagonistom Paolom ves čas giba v polju različnih svetovnih kriz. Avtor skozi prvoosebnega pripovedovalca preizkuša meje med svojimi osebnimi izpovedmi in fikcijo, kar se mestoma bere kot dnevniški zapisi ali eseji. V ospredju so teme, kot so podnebna kriza in prežemajoči strah pred terorizmom, vprašanje jedrske bombe in njenih žrtev v Hirošimi in Nagasakiju, vse pa se prepleta z osebno krizo protagonista, ki se začne z zavedanjem, da z ženo ne bosta imela otrok. Roman, razdeljen na tri dele (V primeru apokalipse, Oblaki in Sevanje), je hkrati tudi zapis časa med leti 2015 in 2019, večina zgodbe pa se odvija v treh mestih: Rimu, Parizu in Trstu.

Protagonist Paolo preizprašuje svoje lastne poglede na svet in na odnose, ki se spreminjajo v skoraj medsebojni odvisnosti. Na kocki je veliko: Paolovo razmerje z ženo Lorenzo, prijateljstvo z Nobelovim nagrajencem Novellijem, njegovo pisanje in tisto, kar bo pustil za sabo. Hkrati pa je na kocki še veliko več: podnebne in okoljske spremembe, spreminjajoči se svetovni nazor in porast terorističnih napadov v Evropi. Protagonist poskuša razumeti nenadno rušilno moč svojega notranjega, osebnega sveta, predvsem pa poskuša vse to osmisliti v kontekstu skoraj apokaliptičnega zunanjega sveta. Gre za stanje stalne krize, iz katere se Paolo poskuša izvleči preko svoje vsakdanjosti: spolnosti, ljubezni, družine, pisanja, prijateljstva, potovanj, pripadnosti. Vsakdanjost se spreminja, ruši. In protagonist Paolo poskuša to sprejeti.

Paolo Giordano je po izobrazbi doktor fizike, ki je svetovno slavo požel že s svojim prvim romanom Samotnost praštevil (2008). V slovenskem jeziku lahko bralci preberejo vseh šest njegovih romanov, ki so bili prevedeni v več kot trideset jezikov. Paolo Giordano velja za enega najbolj znanih sodobnih italijanskih pisateljev.

Prispevala: Biljana Makuljević, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Avtor: Lundberg, Sofia

Zadnja velika umetnina

»Predstavljajte si, da iz najpomembnejših trenutkov v življenju ustvarite umetnino. Bi nastal čudovit mozaik – ali pa zmešnjava iz odpadkov?«

Umetnica Hanna Stiltje predstavlja novo razstavo v Stockholmu in prišlo je na desetine ljubiteljev umetnosti in novinarjev z vsega sveta. Toda kar naj bi bil vrhunec njenega dela, še posebej po njenih čudovitih slikah in kipih angelov, je pravzaprav predalnik, izdelan iz rabljenih predmetov. Njeno najnovejše in hkrati zadnje umetniško delo povzroči zmedo in razočaranje v umetniških krogih. Kaj je Hanna v resnici ustvarila? Smeti, pravijo strokovnjaki. Najpomembnejše umetniško delo v življenju, so besede Hanne Stiltje. Predalnik, ki ga združujejo spomini, ljubezen, smeti in naplavljeni les, pripoveduje zgodbo o Hanninem življenju, prijateljstvu in ljubezni do družine, ki si jo je sama izbrala – in ki je ne sestavljajo le biološki sorodniki.
Da bi razumeli pomen tega dela, nas avtorica popelje v Hannine otroške spomine. Spremljamo jo od njenega rojstva materi, odvisni od drog, njeno otroštvo ob ljubečem dedku Knutu, nato pa odraščanje ob Ingrid, njenem možu Victorju in ostalih rejencih. Posebno razumevanje čuti do sorejenca Johna, prvo ljubezen pa najde z Erikom, ki pride v rejo malo pred polnoletnostjo. Hanna postopoma razvija tudi svoje umetniške talente.
Čeprav se roman osredotoča na Hanno, pa obenem pripoveduje ganljivo zgodbo o več ljudeh, katerih življenja se prepletajo. Skoraj toliko kot Hannina je pomembna tudi zgodba Ingrid, ženske, ki je svoje življenje posvetila sprejemanju otrok iz razbitih družin z enakimi ali podobnimi težavami kot Hanna ter jim v svoji veliki hiši v Solhemu ponudila zatočišče, polno tistega, česar jim je manjkalo: ljubezni, skrbi in stabilnosti. Četudi sta življenje v rejniški družini v vili Solhem in dobrosrčna Ingrid zelo lepo opisana, pa je hkrati ves čas prisoten močan strah pred tem, da bodo nasilni biološki starši otroke zahtevali nazaj in se bodo slednji spet znašli v zanje nevzdržnih in celo nevarnih razmerah.
Roman je močna zgodba o ranljivosti otrok in pomenu odraslih, ki jih obkrožajo med odraščanjem ter o tem, kako dogodki iz otroštva oblikujejo osebnosti in kakšne posledice imajo za nas kot odrasle. Zadnja velika umetnina je lepa in boleča zgodba o močni ljubezni, ki lahko obstaja tudi v družinah brez krvnih vezi.

Prispevala: Gabriela Grlica, Ljudska knjižnica Metlika

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Avtor: Prowse, Amanda

Čakam, da začnem

“Kaj vse ste pripravljeni tvegati za kanček sreče?”

To je zgodba o dejanjih in posledicah, o čemer razmišlja le malo najstnikov. Bessie je ena tistih najstnic, ki pustijo, da njeni hormoni vladajo njenim možganom. Posledično se njeno življenje spremeni v stalno nezadovoljstvo.
Zgodba poteka v alternativnih časovnicah, 20. avgusta 1984 in 20. avgusta 2021, ko ima Bessie rojstni dan. Oba dneva sta v njeno življenje prinesla pomembne spremembe in jo zlomila, ker je imela skrivnosti pred svojimi najdražjimi, plačala pa je ogromno ceno, saj je zaradi tega izgubila ljubljeni osebi.

Šestnajstletna Bessie je zgrožena, ko vidi, da se njene sanje razblinjajo v nič. Njen rojstni dan se je sicer začel dobro, vendar je to tudi dan, ko s svojo »prijateljico za vedno« Michelle čakata na rezultate srednješolskih izpitov ̶ od objave slednjih pa gre njen dan samo še navzdol. Bessie izgubi upanje na prihodnost, svojo najboljšo prijateljico in svoj ugled ter se sooči s skrivnostjo, ki jo bo vedno nosila s seboj. Najhuje od vsega pa je, da je njen brat, s katerim sta si zelo blizu, del skrivnosti, ki je ne sme povedati nikomur … niti svojim ljubečim in razumevajočim staršem.
Na svoj 53. rojstni dan Bess trpi za sindromom praznega gnezda, saj sta otroka Jake in Natalie že odrasla in živita vsak svoje življenje. Poleg tega se je njen zakon z Mariem, ki je sicer dober, delaven in zvest, znašel v težavah. Nista si več blizu, ljubeča komunikacija in pogovori z nežnimi gestami so izginili. Sprašuje se, ali je to vse, kar obstaja. Želi biti ljubljena, oboževana; želi se počutiti posebno, čutiti tisti kanček privlačnosti in vznemirjenja. Rada bi se spet počutila živo, ne pa utrujeno in izčrpano zaradi ponavljajočega se življenja.

Med branjem romana spoznamo, da imamo vsi v sebi mlajše različice sebe, ki še vedno nosijo brazgotine, bolečine, negotovosti in ljubezni naših najstniških let. Je pa to tudi zgodba o tem, kako lahko drugi ljudje in njihove ostre besede leta dolgo vplivajo na življenje nekoga in kako težko je živeti z obžalovanjem.

Prispevala: Gabriela Grlica, Ljudska knjižnica Metlika

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Avtor: Schnabl, Ana

September

»Dom je tam, kjer je bolečina. To poznam.«

Ana Schnabl (1985) je slovenska pisateljica in publicistka, ki je za svoj kratkoprozni prvenec Razvezani (2017) prejela nagrado Slovenskega knjižnega sejma in nagrado Eda Budiše na Hrvaškem. Prvi roman Mojstrovina (2020) je bil nominiran za Dublin Literary Award, njen drugi roman Plima (2022) se je prebil v širši izbor za nagrado Kresnik. September je njen tretji roman.

V romanu je izpisana zgodba in občutki Evelin v obdobju deklištva, najstništva in obdobju odraslosti. Bralcu plast za plastjo odstira njen notranji svet, spomine na travmatično odraščanje ter posledice le-tega, ki se kažejo v odraslem življenju.

Že od najzgodnejših let, morda že od rojstva, je Evelin priča prepirom staršev, ki se največkrat končajo z nasiljem pijanega očeta nad mamo. Očetovo treznost meri v tednih, vsak trenutek, ko je družina skupaj le čaka, kdaj bo med staršema ponovno počilo. Pogosto se počuti neljubljeno, nevredno ljubezni in nepomembno. V šoli je žrtev medvrstniškega nasilja in uteho najde v stradanju. V odraslost prinese nezdrave vzorce ter strategije preživetja iz svoje primarne družine.

Naša družba se, v nasprotju z različnimi duševnimi boleznimi, v zvezi z alkoholizmom in družinskim nasiljem še vedno spopada s stigmo, ki preprečuje iskanje pomoči. Tako je tudi v tej družini, kjer sta alkoholizem in nasilje sramotna skrivnost, ki se jo trudijo prikrivati pred zunanjim svetom. Zunanji svet pa zamiži in to dopusti. Koliko takšnih družin in Evelin živi med nami pa se tega ne zavedamo ali pa ne ukrepamo? Kako ozdraviti travme iz otroštva in spremeniti nezdrave vzorce v partnerskem odnosu?

Zgodbo glavne junakinje Evelin zapisuje njena zaupnica, ki si pri tem pomaga z družinskim albumom, fotografijami, shranjenimi na telefonu, dnevniškimi zapisi, sms sporočili … Misli glavne junakinje so zmedene, pogosto prekinjene in velikokrat odtavajo po svoje. Avtorica se poigrava s formo zapisanega jezika, ima tudi pretanjen občutek za gradnjo značajev ter ves čas usklajeno deluje v različnih jezikovnih registrih, vse to pa daje romanu značaj in bralca še globlje posrka v njegove mračne globine. Čustveno obarvana zgodba je polna suspenza, premlevanje o prebranem pa ostaneta z nami še dolgo, dolgo. To je res roman, vreden branja, močno priporočam.

Prispevala: Urška Pegam, Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Avtor: Sharif, Gulraiz

Ej, poslušaj!

Mladinski roman, ki predstavlja, kako je biti petnajstletni priseljenec.

Mladinski roman norveškega pisatelja Gulraiza Sharifa, se dotika vprašanj predsodkov in iskanja identitete v dobi odraščanja. Po eni strani spremljamo petnajstletnega Mahmuda, sina priseljencev iz Pakistana. Na Norveškem je drugače kot v Pakistanu, predsodki pred priseljenci pa so vseeno prisotni. Njegov mlajši brat Ali (oziroma Alja) pa se ukvarja s svojo identiteto. Sin Pakistanca postane hči Pakistanca. To je za razmere v Pakistanu nekaj nezaslišanega. Pravi moški je vendar pravi moški. Na Norveškem pa sicer vladajo bolj demokratične razmere, čeprav je res, da je vsaka drugačnost kljub vsemu zaznamovana z vsaj malo predsodki. Priseljenci niso najbolj dobrodošli, družijo se med seboj in težko vstopajo v norveške kroge. Vedno nekje v ozadju tli, da ne  živijo v svoji domovini. Kakšne so razlike med življenjem na Norveškem in življenjem v Pakistanu se zelo dobro pokaže, ko Mahmudovo družino obišče očetov brat oziroma stric iz Pakistana. Ob obisku namreč spoznava kulturne razlike. Tako stric, kot tudi Mahmudova mama in oče dokažejo, da je vse, kar je v življenju pomembno ljubezen, čeprav ne gre vedno zlahka. V najstniških letih pa je zelo dobrodošla tudi podpora dobrega prijatelja. Knjiga, ki da misliti in nas popelje v svet drugačnosti, ki ga otroci in mladostniki včasih bolje razumejo kot odrasli.

Prispevala: Nina Jamar, Občinska knjižnica Jesenice

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Avtor: Moshfegh, Ottessa

Moje leto počitka in sprostitve

“Kadar nekdo izgine, po navadi izgine tja noter – v črni luknji svojih oči.”

Dogajanje prvega v slovenščino prevedenega romana ameriške avtorice Ottesse Moshfegh je postavljeno v leto 2000 oziroma 2001. Glavna protagonistka je privlačna in bogata šestindvajsetletnica, ki živi na Manhattnu v lastniškem stanovanju in bi pravzaprav morala biti srečna. Pred kratkim je diplomirala iz umetnostne zgodovine in se nato zaposlila v galeriji, vendar se je karieri na neki točki odpovedala in se odločila za popoln odmik oziroma izklop iz sveta. Naslov romana sicer morda zveni pozitivno, vendar je protagonistkino “sobotno leto” vse prej kot takšno. Njena želja je, da bi ga preživela v nekakšni hibernaciji oziroma da bi ga prespala ter tako pozabila in odpravila nevzdržno bolečino in praznino. Po pomoč se zateče k psihiatrinji, ki ji na veliko predpisuje antidepresive, uspavala in pomirjevala, ki jih nato jemlje v različnih količinah in kombinacijah, pogosto skupaj z alkoholom. V obdobjih budnosti čas zabija z gledanjem filmov in razmišljanjem o naslednjem “obroku” tablet. Ob strani ji stoji prijateljica Reva, sicer pa ima stike le z zaposlenimi v lekarni in bližnji trgovini, kjer kupuje kavo, ter občasno z bivšim ljubimcem Trevorjem in umetnikom, ki ga je spoznala v galeriji in s katerim si zamislita skupen umetniški projekt.

Vzroki za protagonistkino depresijo so med drugim nepredelane travme iz otroštva, smrt staršev, zapleten odnos s Trevorjem. Avtorica odlično prikaže toksične, manipulativne odnose, pri čemer pa protagonistka nikakor ni samo žrtev. Ker je izredno inteligentna, postane zanjo življenje v sodobni družbi nevzdržno. Sovraži zlaganost in plehkost (ameriškega) sveta in se ob tem zaveda, da je takšna tudi sama, zato sovraži tudi sama sebe. Iz hibernacije se želi prebuditi kot drugačna, nova oseba – oziroma takšna, za katero bo življenje (bolj) znosno. Roman obravnava težke teme, vendar je napisan v lahkotnem, zelo ciničnem, tudi humornem slogu. Na videz absurdna, neverjetna zgodba je sveža, iskriva, odlično napisana in kljub tragičnosti tudi zabavna kritika sodobnega sveta, potrošniške družbe in zlaganih odnosov.

Prispevala: Maruša Mugerli Lavrenčič, Goriška knjižnica Franceta Bevka

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Avtor: Chan, Jessamine

Šola za dobre matere

“Slaba mati sem. Se pa učim biti dobra.”

Šola za dobre matere je prvenec ameriške pisateljice Jessamine Chan, ki je že kmalu po izidu leta 2020 požel velik uspeh tako pri bralstvu kot pri kritikih, bil večkrat nagrajen in je medtem preveden v več kot dvajset jezikov. Glavna protagonistka je Frida Liu, mama osemnajstmesečne Harriet. Harrietin oče Gust je Frido Liu zapustil kmalu po rojstvu hčerke in živi z novo, seveda precej mlajšo partnerko. Frida Liu je zaradi skrbi za hčer in delovnih obveznosti izčrpana. Nekega dne pusti Harriet samo doma, prepričana je, da ne bo nič narobe, vendar se zunaj zadrži dlje, kot je načrtovala, zato je obsojena na enoletno bivanje v prevzgojnem domu. V domu, ki je pravzaprav zapor, so nameščene matere, ki so jim zaradi večjih ali manjših prestopkov (začasno) odvzeli otroke. Cilj državnega programa je iz slabih mater narediti dobre oziroma popolne. Nekatere od njih pritiskov ne zdržijo in obupajo, čeprav to pomeni, da bodo izgubile starševske pravice, večina pa se jih trudi čim bolje izpolnjevati naloge, tudi tiste najbolj absurdne, v upanju, da bodo program uspešno opravile. Poleg zgodbe Fride Liu tako dobimo vpogled v življenja drugih mater in tudi očetov, ki bivajo v podobni, čeprav očitno precej manj strogi inštituciji nedaleč stran. Čeprav gre za satiro in distopijo, v kateri so situacije prignane do skrajnosti, se zdi romaneskni svet kar nekako preveč podoben resničnosti. Roman še kako drži zrcalo sodobni družbi in odpira številne aktualne teme. V prvi vrsti gre seveda za odnos družbe do žensk, od katerih se še vedno pričakuje ne samo, da bodo v nekem trenutku postale matere, ampak da bodo popolne matere, ki bodo svoje življenje v celoti podredile otroku in ki v vzgoju in odnosu do otrok nikoli ne bodo naredile nobene napake. Roman je tudi kritika socialnih služb, ki pogosto delujejo rigidno ter nimajo posluha za posameznika in se ne sprašujejo o vzrokih in razlogih, temveč vidijo samo posledice. Obenem gre za prikaz sistema popolnega nadzora, državnega aparata, v katerem osebna svoboda ne obstaja več in ki posameznika oziroma njegovo vedenje ocenjuje s točkami, vsak odklon od ‘prave poti’ pa kaznuje z odvzemom pravic. Gre za izjemno napeto, tudi srhljivo branje, ki na trenutke prav ‘boli’, tako zelo, da pomislimo, da bi knjigo odložili – tudi zato, ker med branjem ves čas preizprašujemo sebe (in se ob tem zavedamo, da bi v svetu Fride Liu najverjetneje tudi same pristale v šoli za dobre matere).

Prispevala: Maruša Mugerli Lavrenčič, Goriška knjižnica Franceta Bevka

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Avtor: Abulhawa, Susan

Jutra v Dženinu

Prosim, prenehajte, prenehajmo.

Minilo je petinsedemdeset let od ustanovitve izraelske države in mrazljivo osupljivo je, da lahko v trenutni nadvse kruti politični aktualnosti dogajanja na Bližnjem vzhodu v slovenskem jeziku prebiramo prav TA roman, čigar avtorstvo pripada Susan Abulhawa in ga je ameriško-palestinska pisateljica začela snovati že leta 2002 ob prebrani zgodbi o palestinskem dečku, vzgojenem v judovski družini, resno pa se je natančnejšega dokumentarnega raziskovanja tematike in pisanja lotila po vzpodbudnih besedah dr. Hanan Ashrawi po prebranih avtoričinih otroških spominih na Jeruzalem in je njeno pisanje začutila kot nadvse »ganljivo – osebno, palestinsko in človeško«. Roman je bil pri majhni založbi leta 2006 sprva izdan pod naslovom Davidova brazgotina (The scar of David), a so ga bili novi založniki zaradi pritiskov judovske skupnosti v ZDA in Izraelu primorani spremeniti. Osrednja pripovedovalka zgodbe je Palestinka Amal, rojena v begunskem taborišču Dženin po izgonu njene družine iz domače vasi, od koder so jih pregnali Judje ob zasedanju palestinskega ozemlja z namenom ustanovitve lastne države na ozemlju, koder je sicer že od nekdaj živelo starodavno arabsko prebivalstvo, a so si pravico do zasedbe tega območja ob politični podpori vladajočih Zahodnih voditeljev jemali tudi na osnovi biblijske prerokbe o njihovi vrnitvi na ozemlje zemljevida Stare zaveze (!), ki pa v realnosti ni bilo dežela brez prebivalcev, kot so to zatrjevali, in so se jih, da bi si vzeli svojo »pravico« nazaj, preprosto znebili, jih izgnali; tega pa tudi ti niso bili pripravljeni sprejeti brez upanja na vrnitev. S tem se je začelo dolgoletno, nikoli razrešeno sovraštvo med narodoma, obema prepojenima z globokimi kolektivnimi in individualnimi travmami, ki jim tudi v prihodnosti ni videti prepotrebne razrešitve. In to boli. To je rana celotnega človeštva, ena od mnogih, ki so si v svoji osnovi enake – umanjkanje spoštljivosti na popolnoma vseh ravneh in v vseh straneh. K temu, da bi to lahko razumeli, pripomore tudi branje tega romana, ki ga lahko enakovredno označimo tako za zgodovinskega kot povsem aktualnega, in ki kljub vsej zapisani tragiki vpletenih protagonistov, vendarle ponuja vsaj sled sprave na individualni ravni (žal ta običajno ni združljiva s politično ) – KER OBSTAJA MERA, KI JE ČLOVEK PAČ NE ZMORE PRENESTI!!! In bi jo morali prav oni, Judje – na tem mestu izraženo z vsem dolžnim upoštevanjem njihove zgodbe navkljub (in seveda tudi hkratnim obsojanjem terorizma) – morali razumeti in jo spoštovati. Na vso srečo se lahko vsaj v literaturi – in v tem je njena velikanska in prepotrebna preobrazbena moč – ta možnost, ki je hrepenenje in upanje mnogih, pač lahko udejanji. Sicer pa je to tudi roman o družinskih vezeh, rodbinskem izročilu, osebni moči, materinski ljubezni in volji do preživetja ter ob vsem tem ter še marsičem drugem tudi pripoved o daru ter moči ljubezni in v njenem imenu odpuščanja kot obliki celjenja osebne identitete. O življenju in o smrti. Kruto, presunljivo in ganljivo.

Prispevala: Renata Vidic, Valvasorjeva knjižnica Krško

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Avtor: Höra, Daniel

Tarča

Ni več kaj storiti, objavljeno je na spletu…Postal sem senčno bitje

Ko se vsi zarotijo proti tebi in ne veš zakaj. Ko ti nihče ne pove, česa si obtožen. Samo sam si, izobčen. Robert je odličen košarkar, ki se dobro razume s svojim bratom, celo starši so mu opora in nimajo vloge motečega elementa najstniške dušice. Robert ne pije, ne kadi trave in sploh živi za najstnika »nenavadno vzdržno«. Rad se videva z Mieke, gostujočo dijakinjo. Ko prejme od nje nenavaden mail, ga uvrsti med »čudna razpoloženja deklet, ki jih ne razume noben fant«. Na žalost je ta mail šele začetek vse groze, ki ga bo doletela. Splet je pošast, ki golta svoje uporabnike. Vse kar mu ponudijo shranjuje – za vedno. Ne analizira, ne vrednoti, ne preverja, samo bruha podatke.

Prispevala: Maša Uran, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Avtor: Möderndorfer, Vinko

Odštevanje : roman o času in poti

Nadaljevanja pomenijo večnost, brezkončnost je podoba sreče…

Zakon mu gre v franže. Počasi, a z gotovostjo odnos z nekoč ljubljeno ženo pluje v praznino. Odraščajoča hči ne išče več njegove bližine, ljubečo varnost starša, ki je vse prevečkrat odsoten, nadomešča z raziskovanjem ljubezni pri vrstnikih. Ko mu zaprta vrata prešuštnega gnezda dajo vedeti, da se ga je naveličala tudi ljubica, začuti strah zapuščenosti, da več ne pripada, da ga nikjer več ne pričakujejo. Kot pritiče veščemu mojstru pisanja, nas avtor, s stampedom ob nenadnem telefonskem klicu, ponese v skrivnost, ki čaka našega »zakonskega brodolomca«. Z odtujeno najstniško hčerjo se podata v odkrivanje njunega rodbinskega začetka. Avtor nam vmes postreže z okruški neslavne zgodovine, ko so bile kurbe vse, ki niso nosile zvezde in je primitivnost veljala za vrlino. Podtikanja in lažne obsodbe so negovali kot redko rastlinje in le nekaterim je bilo dano videti, da se razrašča v plevel, ki ga bo težko iztrebiti.

Prispevala: Maša Uran, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo