Hrvaška pisateljica Slavenka Drakulić piše boleče knjige. Vsaka od njih se te dotakne na mestu, katerega se prej sploh nisi zavedal. In ta dotik boli. Obenem te zdrami, da svet vidiš in začutiš na nov, še bolj empatičen način. V tej knjigi govori o starosti. O tem, da sčasoma postaneš neviden za okolico, da počasi izginjaš. Neusmiljeno obračunava s svojim življenjem, s starši, s partnerjem, s smrtjo, s samo sabo … z življenjem nasploh. Podira tako zelo opevan mit o večni mladosti, lepoti in zdravju. V intimnih izpovedih se dotakne neolepšane resnice staranja in bolečine ob tem, da ne zmoreš več obvladovati niti svojega telesa, kaj šele reakcij (ali NE-reakcij) okolice na tebe, starajočo osebo.
Prispevala: Stanka Ledinek, Knjižnica Velenje