Zvrst: kratke zgodbe

Knjiga, ki nadaljuje tradicijo žlahtnih slovenskih humoresk.

Pestrost življenjskih usod

Dvajset veselih in ena žalostna je knjiga o gorjanih, o trdih in navidez robustnih ljudeh, ki se težko vklapljajo v šablone urbanega vsakdana socializirane zahodne današnjosti. Je knjiga o ljudeh nekih drugih časov in prostorov, za katere se dozdeva, da so že zdavnaj izumrli. A vendar so še vedno tu, kakšni morda res živijo v odročnih in od boga pozabljenih krajih, kakšni pa morda čisto blizu vas, na drugi stani ceste ali pa nadstropje nad vami. V zgodbah Maura Corone večinoma resda nastopajo tisti, ki jih umeščamo v nek drug čas in prostor, a vendar, če beremo večplastno, na podobne usode in akterje naletimo praktično povsod. Dvajset veselih in ena žalostna je knjiga o življenju spod peresa gorjanskega avtorja, ki pa svojemu poreklu navkljub ni trd in robusten, temveč doživet in lahkoten. Gre za odlično branje, ki ga toplo priporočam!

Prispeval: Samo Roš, Osrednja knjižnica Celje

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Prihodnost je že tu

Gluha soba je tretja kratkoprozna zbirka pisateljice Mojce Kumerdej. Glavni temi osmih zgodb, ki so postavljene v sedanjost in (bližnjo) prihodnost, sta nasilje in osamljenost. Za protagoniste in protagonistke se zdi, da so na svetu ostali čisto sami, da jih je družba izločila, odtujeni pa so pravzaprav tudi sami od sebe. Pogovarjajo se lahko le še s predmeti oziroma stvarmi (solato, drevesom, pohištvom, radiatorjem, avtomobilom …), slednje pa včasih celo same prevzamejo glavno vlogo dogajanja, tako kot bankovec v zgodbi Mexico … Oooooo, Mexico. Stvari znajo zelo dobro trkati na vest (pasivnih) posameznikov (oziroma so njihova vest oziroma podzavest) in jih želijo spodbuditi k uporu, spremembi ali (vsaj) razmišljanju. O tem, da je (postal) človek popolnoma nadomestljiv, lahko beremo v zgodbah Uroboros in Zaradi nekakšne moje poteze, v skrajni različici pa tudi v zgodbi z naslovom Mrtvi kot, v kateri so vlogo ljudi prevzeli roboti. Novi svet naj bi bil (boljša?) alternativa našemu svetu, vendar se ravno tako izkaže za nezanesljivega, kot lahko beremo v zgodbi Živeti z Erikom. Mojca Kumerdej se v zbirki kritično odziva na različne družbene pojave (nasilje, materializem, uničevanje narave, homofobijo, prekarnost, umetno inteligenco, epidemijo in z njo povezane ukrepe, teorije zarote …). Zgodbe so mračne in dajejo vtis brezizhodnosti, berejo se kot kratki filmi oziroma filmski prizori, pisanje je realistično, vseeno pa na trenutke ni jasno, ali se posamezne epizode dogajajo v resničnosti ali morda (samo) v glavah (podzavesti, sanjah) protagonistov in protagonistk. Avtorica je za delo prejela Cankarjevo nagrado, nominirana pa je bila tudi za nagrado Maruše Krese za najboljšo zbirko kratkih zgodb, izdano leta 2022.

Prispevala: Maruša Mugerli Lavrenčič, Goriška knjižnica Franceta Bevka

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Drobci iz preteklosti

V Murakamijevi knjigi V prvi osebi ednine je osem kratkih zgodb, ki so bile objavljene (razen zadnje) v japonski literarni reviji Bungakukai. V njih nam avtor predstavlja prvoosebne pripovedovalce, vedno moške, ki se spominjajo malih dogodkov iz svojega otroštva, mladosti, odraščanja. Ti dogodki pa se izkažejo pravzaprav za večje, kot so bili, saj so ostali v spominih pripovedovalcev in zagotovo vplivali na poti, ki so jih v življenju ubirali. O njih še vedno razmišljajo in se tudi sprašujejo, kakšen pomen imajo. Tako beremo zgodbo o ženski, za katero se pripovedovalec ne spomni imena, pa tudi obraza ne, ve pa, da je pisala pesmi. Pa zgodbo o prvi punci in njunem razhodu ter o srečanju z njenim bratom, ki pove, da je Sajoko naredila samomor. Srečamo še ljubitelja bejzbola, ki se spominja najljubšega stadiona in navijanja za najljubše moštvo, poslušalca Beatlov, pisca kritike izmišljenega albuma Charlieja Parkerja, mladeniča, ki odide na recital, a na prizorišču ni nikogar … Precej drugačna od vseh ostalih pa je zgodba z naslovom Izpovedi šinagavskega opičnjaka, ki nam prinaša pogovore med starejšim moškim in govorečim opičnjakom. Ta prizna, da se včasih ni znal zadržati in je ženskam, ki so mu bile všeč, kradel imena. Vseh osem zgodb je zagotovo tudi vsaj delno avtobiografskih. Vodijo nas v filozofska razmišljanja o pomenu življenja, o otroštvu, odraščanju, starosti in minevanju, o smrti. Vsekakor tudi o poteh, ki smo jih v življenju ubirali in ljudeh, ki smo jih srečevali.

Prispevala: Simona Solina, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Hrvaška pisateljica Slavenka Drakulić piše boleče knjige. Vsaka od njih se te dotakne na mestu, katerega se prej sploh nisi zavedal. In ta dotik boli. Obenem te zdrami, da svet vidiš in začutiš na nov, še bolj empatičen način. V tej knjigi govori o starosti. O tem, da sčasoma postaneš neviden za okolico, da počasi izginjaš. Neusmiljeno obračunava s svojim življenjem, s starši, s partnerjem, s smrtjo, s samo sabo … z življenjem nasploh. Podira tako zelo opevan mit o večni mladosti, lepoti in zdravju. V intimnih izpovedih se dotakne neolepšane resnice staranja in bolečine ob tem, da ne zmoreš več obvladovati niti svojega telesa, kaj šele reakcij (ali NE-reakcij) okolice na tebe, starajočo osebo.

Prispevala: Stanka Ledinek, Knjižnica Velenje

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Harukija Murakamija poznamo predvsem kot romanopisca, z zbirko Vsi božji otroci plešejo pa se nam predstavlja tudi kot avtor kratke proze. Element, ki povezuje šest zgodb iz zbirke, je katastrofalni potres v mestu Kobe leta 1995. Čeprav potres in njegove posledice niso v središču dogajanja in protagonisti niso neposredno prizadeti, jim katastrofa vendarle spodmakne tla pod nogami. Tako kot v Murakamijevih romanih tudi tu nastopajo osebe, ki so prazne, osamljene in odtujene – od družine, prijateljev, sveta –, ki nekako stopicajo na mestu in za katere se zdi, da življenje bolj opazujejo, kot da bi v njem aktivno sodelovale. V njihovo resničnost občasno vstopajo fantastični elementi, ki pa se – njim samim in tudi bralcem – kljub ‘čudaškosti’ zdijo povsem normalni. Pogosto gre za srečanja z nenavadnimi oziroma skrivnostnimi osebami (včasih njihovo vlogo prevzamejo celo živali), ki glavnim likom pomagajo najti pot. Kratke zgodbe v zbirki Vsi božji otroci plešejo so napisane v tekočem jeziku, brez odvečnih besed, prepletene s številnimi referencami, prežete z melanholijo in imajo povečini odprt konec, tako da protagonisti v domišljiji bralcev živijo naprej. Čeprav je knjiga v izvirniku izšla že leta 2000 (razen zadnje so bile zgodbe sprva objavljene v revijah), ponuja še kako aktualen vpogled v sodobno (japonsko) družbo.

Prispevala: Maruša Mugerli Lavrenčič, Goriška knjižnica Franceta Bevka

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Samotne ljubezni je knjiga mojstrsko spisanih osmih kratkih zgodb, izdanih posthumno. Prinašajo nam ljubezen. Ljubezen do sočloveka in pokrajine. Tako ljudje, kot tudi pokrajine, izginjajo. Bivališča literarnih likov so dom v tej pokrajini, ki ji je bil Marko Sosič predan, zavezan. Tudi bivališča se raztapljajo v spominih. Ljubezen ostaja. Julijan se sprehodi po svojih zapiskih, da bi videl, kaj je pisal ta človek, ki ga zdaj vsi iščejo, kot je sam iskal in še išče svojo drago. Sonja in Alma najdeta srečo v njunih toplih dlaneh. Moški išče svojo Almo v ženski za sosednjo mizo – je to on sam in njegova Alma, ali pač ne? Ženska, ki skuša z ljubeznijo do tistih, ki nimajo, nahraniti vse uboge ljudi, ki jih zanaša v njeno stanovanje. Ali v njene sanje. Anastazija in oče, ki ji je nekoč, ko je še bila otrok, rekel, da mora videti morje, kar v odraslosti tudi stori. Fant, ki odplava k dekletu na drugo stran žičnate meje, ki ločuje dve vrsti plaže, za dvoje vrst ljudi. Laura, ki prebiva v naselju beguncev in fant, neskončno zaljubljen vanjo. Oče, ki se poda v gmajno in nabira suhe veje, kakor nekoč in sin, ki kliče tata, tataaa. Prav vsi liki so povezani z naravo, in v zgodbah se sprehajamo med topoli, nad morjem in ob njem, plavamo v njem, mehke trave gmajn in kamni nam pod stopala neprenehoma prinašajo našo zemljo. Večerni zrak, dež, nevihte, jutranja svetloba se bleščijo še, ko zapremo knjigo zgodb in naše oči. Tam sveti tudi ljubezen, edina neuničljiva stvar na tem minljivem svetu. Samotne ljubezni so nežne zgodbe, ki sežejo globoko v naš čustveni svet. Tam premikajo nekoč trdna in morda trda stališča, preobračajo spoznanja, pletejo nove misli. Kako krhki smo, se morda zavemo šele, ko nas že odnaša na drugo stran. Tja, kjer ljubezen za vedno ostaja naše edino, pravo vodilo življenja. Njegov smisel. Literarno ustvarjanje Marka Sosiča se je s Samotnimi ljubeznimi sklenilo. Že ga pogrešamo.

Prispevala: Simona Solina, Knjižnica Toneta Seliškarja, Trbovlje

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Avtorica je v zbirko združila deset kratkih zgodb, v katerih spoznamo osrednje literarne osebe v procesu preobrazbe, velike življenjske spremembe, ki jo sproži prelomni zunanji dogodek, pomembna intimna odločitev ali zgolj na videz banalno naključje. Sila, ki premika protagoniste, je notranji konflikt, nezadovoljstvo v intimnih razmerjih, ki sproži prevrednotenje ljubezni. Avtorica pa se ne poglablja samo v različne oblike ljubezni med partnerji, pač pa tudi v družinska medosebna razmerja in predvsem v človekovo iskrenost do samega sebe, v soočanje z lastnimi čustvi. Pisava Brine Svit je tenkočutna, protagoniste nam postopoma približa skozi vsakdanje življenjske situacije in v razmerju do številnih (prav tako čustveno skrbno dodelanih in zanimivih) stranskih oseb, bralca zelo prepričljivo in spretno pripelje do trenutka, ko osrednja oseba zgodbe (v večini zgodb moški ali ženska v zrelih letih) odvrže staro dojemanje same sebe, ko izstopi iz konvencionalnih partnerskih in družbenih vlog in zahteva zase novo avtentično obliko življenja, novo definicijo ljubezni. Skupna značilnost zbirke je tudi večkulturnost, ki se kaže na več načinov: osrednji lik je lahko narodnostno mešana sestavljena identiteta (npr. Esmè White v zgodbi Atlantski viharnik in mala modra taščica), raznolik literarni prostor (Pariz in Indija, Buenos Aires in Pariz, Ljubljana in Križ pri Trstu …) ali vsebinsko (izseljenska problematika – pridobitev vize za prihod v državo, omemba problema dovoljenja za bivanje …). V zgodbah se prepletajo različne pripovedne tehnike (dialogi, opisi, skoki v preteklost protagonistov, zgodbe stranskih oseb …), široka paleta različnih obrazov ljubezni (varanje, istospolna ljubezen, sestavljene družine, nefunkcionalno starševstvo, kontrast med idealizirano ljubeznijo in dejanskim življenjem, ljubezen, ki se navezuje na osebne strasti ali kraje …), različna socialna okolja, odtenki humorja in tragičnosti. Bogata zbirka, s prevladujočo optimistično atmosfero, v kateri je ljubezen tista energija, ki protagonistom odpira vrata do drugačnega dojemanja samega sebe in novih intimnih ravnotežij, sila, ki ne (več) omejuje pač pa bogati in osvobaja.

Prispevala: Magda Vremec Ragusi, Goriška knjižnica Franceta Bevka

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

»Prihodnost je hladna ljubica. Vse življenje lahko posvetiš temu, da jo iščeš in poskušaš ugrabiti, pa ti bo vedno odplesala izpod prstov in se ti smejala od daleč.« Tako razmišlja eden od pripovedovalcev 21 zgodb romanesknega prvenca irskega pisatelja Donala Ryana. Avtor nam v njem naslika raznobarven in razgiban portret obubožanega podeželskega mesta na zahodu Irske, katerega prebivalci se skušajo po najboljših močeh soočiti z nenadno in uničujočo gospodarsko krizo, ki je svet pretresla po letu 2008. Pestra skupina posameznikov razmišlja o svojem življenju, preteklosti in negotovi prihodnosti. Njihove osebne zgodbe se prepletajo, hkrati pa razkrijejo tudi temno plat podeželskega mesta.

Tok dogajanja sproži propad lokalnega gradbenega podjetja, ki je poganjalo bliskovit razcvet podeželske skupnosti. Njegov šef Štoki Burke je denar vložil v gradnjo umetnega otoka v Dubaju, investicijo, ki je propadla. Pobegne iz države, pri čemer se hoče izogniti jezi opeharjenih delavcev, ki jim v letih razcveta ni plačeval socialnih prispevkov. Tako  ti čez noč ostanejo brez vsega. A nenadna in pogubna recesija se tako ali drugače dotakne prav vseh prebivalcev malega mesta, ki se zdijo pozabljeni od zunanjega sveta.

Prispevala: Ana Marija Miklavčič, Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka

Beremo skupaj

Rezerviraj knjigo