O ljubezni, pisanju in smrti
Roman Paula čilenske pisateljice Isabel Allende je v izvirniku izšel leta 1994. Gre za pisateljičino najbolj avtobiografsko delo, zasnovano je kot pismo njeni hčerki Pauli, ki je zaradi hude bolezni padla v komo. Zgodba, kot jo imenuje Isabel Allende, ki je bila v času pisanja spominov že svetovno znana pisateljica, je preplet zapisov iz sedanjosti, ki so povezani s Paulo in njeno boleznijo, in družinske kronike. Avtorica v romanu piše o sebi in svoji družini in pri tem ne pozna tabujev in ne izpusti nobene skrivnosti in čudaškosti. Spoznamo jo kot osebo, ki se je že od malih nog selila po svetu, kot feministko, ženo, ljubimko, mater in tudi kot pisateljico, saj v romanu spregovori tudi o svojih pisateljskih začetkih in procesu nastajanja nekaterih svojih romanov. Obenem je Paula portret Čila, njegove burne politične zgodovine, ki je pretresla in imela velik vpliv tudi na pisateljičino družino – Isabel Allende je tako kot številni njeni rojaki po vojaškem udaru zapustila svojo domovino. Resničnost se, kot je značilno za južnoameriško književnost oziroma t. i. magični realizem, ves čas prepleta s sanjami in nadnaravnim, sedanjost s preteklostjo, bralec skupaj z avtorico potuje po različnih mestih in deželah, jezik je bogat in poetičen, slikoviti opisi nagovarjajo vse naše čute, zgodba pa v nas poraja vsa mogoča čustva. Delo je v slovenščino mojstrsko prelila Vesna Velkovrh Bukilica.
Prispevala: Maruša Mugerli Lavrenčič, Goriška knjižnica Franceta Bevka