Iskanje COBISS
Iskanje COBISS

Zvrst: spomini

Fižolozofija

V zdajšnjem svetu, ki je hiter, prehiter, nam vrtnarjenje omogoča zelo kompleksno sprostitev. In upočasnitev. Ni lepšega, kot svoje roke zakopati v zemljo in vanjo polagati semena, sadike. Potem, ko opravimo vse priprave. Sledi čakanje kaj bo pognalo, odgnalo, zrastlo. Z vrtom so se ukvarjali ne samo naši predniki, babice in mame, tudi mnogi filozofi so v vrtu našli mir, tudi navdih za umetniško ustvarjanje, pisanje. Ne gre samo za to, da pridelamo hrano, na vrtu gojimo tudi svoje misli, čeprav nam dostikrat vzgoja ne gre tako, kot bi želeli. Biti eno z vrtom sicer pomeni mnoge skrbi in odrekanja. Dež, toča, škodljivci, plevel, vse ima svoj smisel. Hkrati nas to spajanje uči potrpežljivosti in razumevanja narave in nas samih. Imeti vrt pomeni, da smo si od narave izposodili košček zemlje in zanj prevzeli odgovornost do vseh živih bitij, ki nanj zahajajo. Hrana z vrta je zagotovo obogatena z vsemi izkušnjami, ki smo jih med pričakovanji na plodove našega dela pridobili. Vrt je tako naš lastni učitelj sobivanja z vso živo in neživo stvarnostjo vesolja. Ko se umirimo, ko sprejmemo vse dejavnike, ki poleg nas vplivajo na ta košček zemlje, lahko začutimo radost, ki se skriva v magičnih dotikih rok z zemljo. Bogatejši smo za poglede, okuse, vonje, dotike in tudi petje ptic, brenčanje žuželk. Morda je prava beseda za vrtnarska opravila in vse, kar nam nudijo, to so umiritev ob delu, spremljanje rasti, ki je ne moremo prehiteti, privajanje čakanju ob skrbi za rastline, razmišljanje o tem, katere rastline se ljubijo in katerih ne gre saditi skupaj, posvetitev. Tudi meditacija.

Prispevala: Simona Solina, Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Posebna punca: (p)osebna izpoved …

S trdim delom in dobro organizacijo je vse mogoče!

Jerneja Renko je mati treh deklic in lahko bi rekli, da je njeno življenje zares pestro. S svojo ganljivo, iskreno izpovedjo nagovarja slehernega bralca. Prva posebna preizkušnja jo je doletela že v prvi nosečnosti. Deklica, ki sta jo z možem tako težko pričakovala, je umrla še v maternici, v devetem mesecu nosečnosti. Dobro leto kasneje se jima je rodila čudovita Vita, ki je zares polna življenja in danes žanje uspehe na glasbenem in športnem področju. Rojstvo najmlajše hčerke Nine pa je v družino prineslo povsem nove izzive, saj se je rodila gluha, zdravniki pa so ji napovedovali, da ne bo nikoli hodila. A starša sta ostala neomajna. Šele v Ameriki sta po nekajletnem raziskovanju odkrila inštitut, kjer starše učijo, kako delati z otrokom, ki ima razvojne težave. Postopoma sta razvila posebno metodologijo za celostni pristop k razvoju otroka. Do sedaj sta s svojimi izkušnjami in znanjem pomagala že mnogim staršem, ki v otrocih z motnjami v razvoju vidijo več potenciala kot strokovnjaki. Postala sta zgled vsem, da je z močno voljo, trdim delom in brezpogojno ljubeznijo mogoče premikati meje, saj je danes Nina samostojna, vesela deklica, ki sliši in se lahko giba. Ta izjemna, osebna pripoved nas obenem spomni tudi na to, da posebni otroci srčijo prostor in čas, v katerega so rojeni. Ljudje, ki so drugačni od nas, lahko veliko dajo in v sebi skrivajo veliko potenciala. Največje ovire pa so tiste, ki si jih sami naredimo v glavi. Obenem pa je ta življenjska zgodba tudi opomin in nasvet, da v skrbi za druge ne pozabimo nase. V vsakem dnevu se ustavimo vsaj za trenutek ali dva in si naberimo novih moči.

Prispevala: Špela Činkelj, Knjižnica Kočevje

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Paula

O ljubezni, pisanju in smrti

Roman Paula čilenske pisateljice Isabel Allende je v izvirniku izšel leta 1994. Gre za pisateljičino najbolj avtobiografsko delo, zasnovano je kot pismo njeni hčerki Pauli, ki je zaradi hude bolezni padla v komo. Zgodba, kot jo imenuje Isabel Allende, ki je bila v času pisanja spominov že svetovno znana pisateljica, je preplet zapisov iz sedanjosti, ki so povezani s Paulo in njeno boleznijo, in družinske kronike. Avtorica v romanu piše o sebi in svoji družini in pri tem ne pozna tabujev in ne izpusti nobene skrivnosti in čudaškosti. Spoznamo jo kot osebo, ki se je že od malih nog selila po svetu, kot feministko, ženo, ljubimko, mater in tudi kot pisateljico, saj v romanu spregovori tudi o svojih pisateljskih začetkih in procesu nastajanja nekaterih svojih romanov. Obenem je Paula portret Čila, njegove burne politične zgodovine, ki je pretresla in imela velik vpliv tudi na pisateljičino družino – Isabel Allende je tako kot številni njeni rojaki po vojaškem udaru zapustila svojo domovino. Resničnost se, kot je značilno za južnoameriško književnost oziroma t. i. magični realizem, ves čas prepleta s sanjami in nadnaravnim, sedanjost s preteklostjo, bralec skupaj z avtorico potuje po različnih mestih in deželah, jezik je bogat in poetičen, slikoviti opisi nagovarjajo vse naše čute, zgodba pa v nas poraja vsa mogoča čustva. Delo je v slovenščino mojstrsko prelila Vesna Velkovrh Bukilica.

Prispevala: Maruša Mugerli Lavrenčič, Goriška knjižnica Franceta Bevka

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Kot kamen v rečnem toku

Mauro Corona sodi med uspešnejše sodobne italijanske pisatelje. Kot kamen v rečnem toku je njegovo prvo delo, prevedeno v slovenščino. Je tudi eden najbolj cenjenih kiparjev z lesom v Evropi ter vrhunski alpinist in pionir sodobnega prostega plezanja. Poetična zgodba, ki ima ritem dolgega epa, predstavlja dramo avtorjeva nemirnega življenja. Ne vemo, kje se pravi spomin konča in kje se začne pripovedna svoboda. To je zgodba o bolečini, nasilju, obupu, a tudi o lepoti in ljubezni. Protagonist zgodbe živi prva leta svojega življenja v senci revščine in nasilja v družini. Pomanjkanje ljubezni je največja in najbolj nerešljiva revščina. Njegov oče je agresiven alkoholik, njegova mama pa se reši tega pekla in skoči na rdeč kamion, ki jo odpelje v neznano. Tri majhne otroke, tri brate, prepusti dedku in babici ter gluhonemi teti. Njihov oče zna deliti le klofute. Živijo sicer v idiličnem gorskem svetu, v sozvočju z naravo. V njihova življenja poseže tudi tragična nesreča, ki v nekaj minutah spremeni podobo doline Vajont. Najvišji jez na svetu je pod seboj pokopal vasi in vzel 2000 življenj. Otroka, ki je postal mož, življenje še naprej brusi, kotali se dalje kot kamen v rečnem toku.

Prispevala: Viktorija Kante, Lavričeva knjižnica Ajdovščins

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Ogledala

Vesna Milek je publicistka, ki je preživela otroštvo v Grahovem ob Cerkniškem jezeru, trenutno živi in dela v Ljubljani. Nastopila je v filmu Anina provizija, v katerem je odigrala glavno vlogo. Trenutno vodi pogovorno oddajo na RTV Slovenija – Od Blizu. V novi esejistični knigi Ogledala gre za kratke zapise vsakdanjih razmišljanj, ki so nastajali prvotno kot kolumne v rubriki Dobro jutro v časopisu Delo. Avtorica v knjigi razmišlja o gledališču, o ustvarjalcih, filmu, sreči, različnih zanimivih srečanjih. Gre za nekakšne impresivne prozne haikuje, skozi katere naletimo na veliko znanih imen, kot so Jakov Brdar, John Malkovich, Josipa Lisac in drugi. Milekova je mojstrica intervjujev in čutno in svojstveno zapisuje neke vrste dnevniških zapisov, odseve časa in prostora, kalejdoskop spominov in hvalnico ustvarjalcem.

Prispevala: Patricija Dodič, Kosovelova knjižnica Sežana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Divja tišina

Raynor in Morth se vrneta s poti prežeta s soljo. Kaj pa potem?

Verjetno vse, ki ste prebrali Prežeto s soljo zanima, kako živita Raynor in Moth sedaj. V dolgih mesecih sobivanja z naravo sta si na peš poti pozdravila dušo in telo. Vrnitev v normalno življenje je bila za njiju vse prej kot lahka. Mothova neozdravljiva možganska bolezen CGBD začne kmalu kazati zobe. Raynor opazi, da mož izgublja spomine na njuno prehojeno pot, zato mu kot darilo za rojstni dan napiše knjigo in jo zveže s trakom. Kasneje se opogumi in rokopis pošlje založbi, ki se knjigo odloči izdati. Knjigo je prebral tudi Sam, ki zakoncema ponudi zapuščeno kmetijo. Nekoč so na njej pridelovali jabolčnik, sedaj pa sadovnjake preraščata visoka trava in robidovje, kamnita hiša je polna plesni, hlev je poln smeti. Raynor je prepričana, da sta narava in gibanje na svežem zraku najboljša zdravnika, zato zgrabi priložnost. Zakonca kmetiji in sebi vdahneta novo življenje. Naredita pa še eno noro stvar: skupaj s prijateljema se konec poletja odpravita na pohod po divji Islandiji. Sredi divje tišine spoznata, da sta na pravi poti.

Prispevala: Viktorija Kante, Lavričeva knjižnica Ajdovščina

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Transverzala : potopisni roman

Avtor potopisnega romana Transverzala, Jakob J. Kenda, je slovenski prevajalec, literarni zgodovinar, pisatelj in kulturni menedžer. Leta 2019 je izšel njegov nagrajeni prvenec Apalaška pot: 3500 kilometrov hribov in Amerike. S knjigo Apalaška pot je Jakobu J. Kendi uspel trojni podvig; kot prvi Slovenec je prehodil 3500 kilometrov dolgo Apalaško pot, po mnogih prevajalskih uspehih je napisal svojo knjigo ter knjigo izdal v samozaložbi in tako uspešno promoviral in prodal več kot dva tisoč izvodov. Eden izmed razlogov, da je leta 2017 prehodil Apalaško pot, je bila Transverzala, tako se je lotil novega projekta, promocijo Slovenske planinske transverzale, ki jo je on prvi sklenil v krožno pot. Transverzala je bila kot krožna planinska pot predlagana že leta 1951, vendar so jo iz političnih in drugih razlogov uspeli speljati le polovico. Leta 2019 je Jakob J. Kenda, avtor knjige Transverzala, določil potek celoten trase in jo skupaj s svojima otrokoma in prijatelji tudi prehodil. Knjiga Transverzala je več kot le potopisni roman, saj avtor podaja zanimive zgodovinske zgodbe, opisuje ljudi, z budnim in pozornim očesom opisuje naravne in kulturne lepote, ki jih srečuje na poti. Knjiga je tudi vzgojni priročnik za mlade, saj avtor na ljubeč način spodbuja otroka k pohodu, poslušanju, pogovarjanju in medsebojnemu spoštovanju. Knjiga je lahko izjemno družinsko branje, ki bo družine vsekakor nasmejala, nahranila z znanjem, predvsem pa povezala.

Prispevala: Tina Škrokov, Knjižnica Koper

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Potepuški okruški : kako sem hodila po robu

Ireno Cerar poznamo kot avtorico pravljičnih vodnikov po Sloveniji. Zadnjih pravljičnih sedem let pa je raziskovala poti tudi izven naših meja v zamejski Italiji, Avstriji, Madžarski in na Hrvaškem. Potepuški okruški so njeno prvo potopisno – leposlovno delo. So okruški zgodb, ki niso sodili v najnovejši vodnik Pravljične poti brez meja. So spomini na hojo po osupljivo lepih krajih, njeno zunanje in notranje potovanje. So srečanja z ljudmi in legendami. Resnično bi bilo škoda zavreči te okruške.

Prispevala: Viktorija Kante, Lavričeva knjižnica Ajdovščina

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Ljubezen za bodečo žico

Ljubezen ne pozna meja.

Ta znameniti rek velja tudi za Brucea Murraya, novozelandskega vojaka in Jožefo Lobnik, jugoslovansko partizansko aktivistko. Leta 1940 se je Bruce skupaj s svojima najboljšima prijateljema, Blackiejem in Logiejem, prijavil v vojsko. Še istega leta so bili poslani v Kairo in nato v Grčijo, kjer so jih sprejeli kot junake. Po silovitih bojih z nemškimi enotami, so se zavezniške sile spet umaknile, toda Bruce je imel smolo, bil je v tovornjaku, ki je zapeljal v napačno smer, zaradi česar so zamudili ladjo. Bruce je izgubil prijatelja, zato se je odločil, da bo zbežal. Čakala ga je dolga pot, polna trpljenja, lakote, ki ga je nazadnje privedla v Maribor, kjer so ga zaprli kot vojnega ujetnika. In tam sta se prvič srečala z Jožefo, mlado partizansko aktivistko, ki je Bruceu predala zmečkano sporočilo za svojega izgubljenega brata Poldeta. Stalag, glavno taborišče vojnih ujetnikov, brez činov, je bil na območju mariborskega Pobrežja. Jožefina družina je bila predana boju proti okupatorju. Ko je za Jožefo postalo prenevarno, so jo poslali k teti v Gornjo Radgono, kjer je pomagala na kmetiji. Po številnih, drznih pobegih so tudi Brucea premestili v drugo taborišče vojnih ujetnikov. Morda je bilo njuno hrepenenje in ljubezen do drugega tisto, ki ju je kljub vsem preprekam in grozodejstvom, zbliževalo, utrjevalo…Vztrajnost, trma in ljubezen Brucea vedno znova vodijo k njegovi ljubljeni. Bruce in Jožefa sta resnični osebi, kot tudi mnoge druge v knjigi. Zgodba je mešanica fikcije in dejstev. Glavni vir za zgodbo so bila njuna pisma, skrbno spravljena v kartonasto škatlo, kot večen opomnik na njuno trpljenje med vojno.

Prispevala: Zdenka Krautič, Knjižnica Lenart

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Devica, kraljica vdova, prasica

Erica Johnson Debeljak v svoji novi knjigi spregovori o vdovstvu. Na to pot je stopila 26. januarja 2016, ko je dobila sporočilo o nenadni smrti moža – Aleša Debeljaka. Knjiga je izšla v času pete obletnice smrti, v njej pa je avtorica popisala svoje spopadanje z izgubo, omajano eksistenco, s pričakovanji družbe, z dvomi o vzrokih smrti. Pri tem so ji v pomoč mitske, biblične in prave zgodbe z obravnavo in doživljanjem vdovstva. Ericino žalost, bolečino, srd, obup, skrb ali ljubezen lahko skozi arhetipsko podstat opazujemo kot pod mikroskopom. Preko povečave zagledamo mogočno dimenzijo bolečine in ran. Lahko, če hočemo, popolnoma razumemo cunami vpliva na odnose, ki so včasih bili zadostni, prijateljski. Cunami, ki je vzrok za nerazumna ali nerazumljiva dejanja žalujoče vdove, vzrok za uvide. Zaznamo slapove pomanjkanja moževega telesa in žeje po bližini. Vdova se preizprašuje o svoji živosti, vrednosti, duševnem zdravju, brani svoje spomine, svoje razlage, svoje doživljanje. Erica si “privošči” mitsko, epsko popotovanje preko gora in voda, ovir, blata, vzponov, padcev, pusti si norost (svojo svobodno pamet), odločitev za življenje, vzame si čas, dokler ne pride nazaj, med žive. Še nikoli niste brali tako odkrito o demonih, bogovih, vilah in kreaturah (denimo birokratskih), ki jih lahko sreča vdova na poti iz dežele obupa. Če ste jo, me popravite. Knjigo lahko beremo tudi kot antropološko analizo, katere ugotovitev je, da se vloga vdove skozi tisočletje, žal, ni spremenila.

Prispevala: Ksenija Medved, Mestna knjižnica Grosuplje

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo