Dostojanstvo
Lea Ypi na družbenih omrežjih zasledi fotografijo starih staršev iz Cortine d’Ampezzo v italijanskih Alpah, kjer počivata na ležalnikih, zadaj na zidu pa so prislonjene smuči. Zraven objave piše, da gre za leto 1941. Torej je to čas vojne. Najprej ji na misel pride vprašanje, kako sta lahko tja odšla med vojno, potem se spomni babičinih pripovedi, da je bil to njen najsrečnejši čas. A že kmalu po objavi se pod fotografijo začno nabirati komentarji. Ti so zelo različni, tudi obtožujoči, Leo pa spodbudijo, da začne babičino življenje raziskovati tudi v zgodovinskih, političnih, vojaških in drugih arhivih. Nabere se ji več kot tisoč strani podatkov, s katerimi skuša dopolniti pripovedi babice Leman. Predvsem pa jo želi obraniti pred obrekovanji, neresnicami in ji povrniti dostojanstvo, ki ji je tako veliko pomenilo. Življenje obeh družin, katerih potomka je Lea Ypi, je bilo prepredeno s politiko, gospodarstvom, vladanjem v različnih državah, ki so nastajale ali izginevale v času prve polovice 20. stoletja. Po nastanku Albanije, v kateri je prevladala komunistična stranka, življenje za stara starša ni bilo prijetno. Dedek je bil obtožen sodelovanja z Američani in Angleži, zaprt in obsojen na prisilno delo, babico pa je nadzorovala tajna služba Sigurimi, saj je imela grško državljanstvo. Kljub temu je Leman preživela z visoko dvignjeno glavo, saj ni storila ničesar napačnega, kot je večkrat poudarila ob pripovedovanju o svojem življenju in različnih dogodkih. Pri življenju pa jo je v teh zgodovinsko viharnih časih ohranjala tudi skrb za otroka, sina, ki je postal Lein oče.
Lea Ypi piše s perspektive vnukinje in išče sledi, ki bi razjasnile vpliv političnih odločitev na življenja svojih prednikov. Hkrati nam ponudi zgodbo izjemne družinske povezanosti, tudi navezanosti na pripovedi o preteklih dogodkih, srečanjih, znanstvih in prijateljstvih, ki jo prekinjajo zapisniki preiskovalcev in ovaduhov.
Lea Ypi se je rodila 8. septembra 1979 v Tirani v Albaniji. Je politična teoretičarka, filozofinja in profesorica politologije. V slovenščini lahko beremo tudi njeno knjigo Svobodna. S tretjo knjigo, ki jo bomo lahko kmalu brali, pa bo zaokrožila pisanje o svoji družini.
Prispevala: Simona Solina, Mestna knjižnica Ljubljana