Iskanje COBISS
Iskanje COBISS

Zvrst: biografski roman

Clara

Pisateljica Gallowayeva v izvrstnem, jezikovno dovršenem romanu opisuje prvih 37 let življenja slavne nemške pianistke in komponistke, virtuozinje Clare Wieck Schumann. Clarin oče, učitelj glasbe Friedrich Wieck, je zgodaj prepoznal hčerkino izjemno glasbeno nadarjenost, bil je njen učitelj in mentor. Clara je koncertirala in hodila na turneje že kot otrok, razvila se je v konertno pianistko, ki je zbujala občudovanje im doživljala ovacije širom Evrope. Eden od Wieckovih učencev je bil tudi genialni skladatelj Robert Schumann, med njim in Claro se je razvila globoka, strastna ljubezen, kateri je Clarin oče ostro nasprotoval. Ko sta se zaljubljenca končno poročila, so Clarino življenje zaznamovali številni porodi in skrb za umsko čedalje bolj neuravnovešenag moža, ki je po letih trpljenja umrl v bolnišnici za duševno bolne. Avtorica v pripovedi predstavi še mnoga slavna glasbena imena tistega časa, kot so Chopin, Mendelssohn, Liszt, Brahms, s katerimi sta zakonca Schumann prijateljevala ter izriše pronicljiv vpogled v družbene razmere Evrope 19. stoletja.

Prispevala: Anica Derganc, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Ljubezen za bodečo žico

Ljubezen ne pozna meja.

Ta znameniti rek velja tudi za Brucea Murraya, novozelandskega vojaka in Jožefo Lobnik, jugoslovansko partizansko aktivistko. Leta 1940 se je Bruce skupaj s svojima najboljšima prijateljema, Blackiejem in Logiejem, prijavil v vojsko. Še istega leta so bili poslani v Kairo in nato v Grčijo, kjer so jih sprejeli kot junake. Po silovitih bojih z nemškimi enotami, so se zavezniške sile spet umaknile, toda Bruce je imel smolo, bil je v tovornjaku, ki je zapeljal v napačno smer, zaradi česar so zamudili ladjo. Bruce je izgubil prijatelja, zato se je odločil, da bo zbežal. Čakala ga je dolga pot, polna trpljenja, lakote, ki ga je nazadnje privedla v Maribor, kjer so ga zaprli kot vojnega ujetnika. In tam sta se prvič srečala z Jožefo, mlado partizansko aktivistko, ki je Bruceu predala zmečkano sporočilo za svojega izgubljenega brata Poldeta. Stalag, glavno taborišče vojnih ujetnikov, brez činov, je bil na območju mariborskega Pobrežja. Jožefina družina je bila predana boju proti okupatorju. Ko je za Jožefo postalo prenevarno, so jo poslali k teti v Gornjo Radgono, kjer je pomagala na kmetiji. Po številnih, drznih pobegih so tudi Brucea premestili v drugo taborišče vojnih ujetnikov. Morda je bilo njuno hrepenenje in ljubezen do drugega tisto, ki ju je kljub vsem preprekam in grozodejstvom, zbliževalo, utrjevalo…Vztrajnost, trma in ljubezen Brucea vedno znova vodijo k njegovi ljubljeni. Bruce in Jožefa sta resnični osebi, kot tudi mnoge druge v knjigi. Zgodba je mešanica fikcije in dejstev. Glavni vir za zgodbo so bila njuna pisma, skrbno spravljena v kartonasto škatlo, kot večen opomnik na njuno trpljenje med vojno.

Prispevala: Zdenka Krautič, Knjižnica Lenart

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Tetovator iz Auschwitza

Ljubezen v taborišču groze

Avtorica romana, katerega izvirni naslov je Tattooist of Auschwitz, je rojena na Novi Zelandiji, zdaj pa živi v Avstraliji. Sama pravi, da ko je spoznala Laleta Sokolova, se ji je spremenilo življenje. Laletovo zgodbo, ki jo z lahkoto prebereš v enem dnevu in ki je napisana po resničnih dogodkih, je sprva napisala kot scenarij, pozneje pa se je lotila pisanja romana. Dogajanje v romanu je postavljeno v enega najtežjih in najgrozljivejših časov človeške zgodovine, in sicer v 2. svetovno vojno, natančneje v koncentracijsko taborišče Auschwitz – Birkenau. Tam po spletu okoliščin Lale postane tetovator in mora zato “iznakaziti” telesa svojih ljudi. Glavni osebi v romanu sta Lale in Gita, ki se spoznata v tem grozljivem, nehumanem kotičku na Zemlji, in kjer med njima vzklije ljubezen. Ta grozljiva in hkrati neverjetna zgodba je zgodba o pogumu, upanju in ljubezni. Roman je bil sicer napisan po Gitini smrti. V zaključnih besedah romana je napisano, da si Lale želi: “da se nikoli več ne bo zgodilo.”

Prispevala: Blažka Kunc, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Devica, kraljica vdova, prasica

Erica Johnson Debeljak v svoji novi knjigi spregovori o vdovstvu. Na to pot je stopila 26. januarja 2016, ko je dobila sporočilo o nenadni smrti moža – Aleša Debeljaka. Knjiga je izšla v času pete obletnice smrti, v njej pa je avtorica popisala svoje spopadanje z izgubo, omajano eksistenco, s pričakovanji družbe, z dvomi o vzrokih smrti. Pri tem so ji v pomoč mitske, biblične in prave zgodbe z obravnavo in doživljanjem vdovstva. Ericino žalost, bolečino, srd, obup, skrb ali ljubezen lahko skozi arhetipsko podstat opazujemo kot pod mikroskopom. Preko povečave zagledamo mogočno dimenzijo bolečine in ran. Lahko, če hočemo, popolnoma razumemo cunami vpliva na odnose, ki so včasih bili zadostni, prijateljski. Cunami, ki je vzrok za nerazumna ali nerazumljiva dejanja žalujoče vdove, vzrok za uvide. Zaznamo slapove pomanjkanja moževega telesa in žeje po bližini. Vdova se preizprašuje o svoji živosti, vrednosti, duševnem zdravju, brani svoje spomine, svoje razlage, svoje doživljanje. Erica si “privošči” mitsko, epsko popotovanje preko gora in voda, ovir, blata, vzponov, padcev, pusti si norost (svojo svobodno pamet), odločitev za življenje, vzame si čas, dokler ne pride nazaj, med žive. Še nikoli niste brali tako odkrito o demonih, bogovih, vilah in kreaturah (denimo birokratskih), ki jih lahko sreča vdova na poti iz dežele obupa. Če ste jo, me popravite. Knjigo lahko beremo tudi kot antropološko analizo, katere ugotovitev je, da se vloga vdove skozi tisočletje, žal, ni spremenila.

Prispevala: Ksenija Medved, Mestna knjižnica Grosuplje

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Apokrif

Knjiga Apokrif je zadnje delo pisatelja, prevajalca in katoliškega misleca, ki je izšla posthumno ob drugi obletnici avtorjeve smrti. Z obliko, se je avtor spogledoval z mnogimi apokrifnimi deli iz zgodnjih obdobij krščanstva, ki govorijo o življenju Jezusa Kristusa. Le ti pa niso bili sprejeti v kanon štirih evangelijev, ki jih priznava Cerkev. Tako je Rebula ustvaril nekakšen slovenski apokrif, v katerega je vpletal tudi elemente slovenskega polpreteklega in sedanjega časa, ter bralcu na tak način bolj živo približa čas in dogajanje v Palestini ter življenje osrednje osebe, Jezusa iz Nazareta. Bralec knjige bo v knjigi prepoznal avtorjev slog, ki ga je leta uporabljal tudi v svojih zapiskih in razmišljanjih, ki so bila objavljana v kolumni Credo. Knjigi je dodan tudi govor, ki ga je ob avtorjevi smrti, na žalni seji SAZU imel Milček Komelj. V njem je med drugim zapisal, da je s slovesom akademika Alojza Rebule umolknil glas nepozabnega umetnika, “ki je v svoje ustvarjalne besede prestrezal vse, kar je mogoče zaznati s človeško dojemljivostjo«.

Prispeval: Matjaž Eržen, Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Objem na vrhu sveta

Marija in Andrej Štremfelj sta se objela na vrhu sveta kot prvi zakonski par v zgodovini himalajskih vzponov.

7. oktobra 1990 sta Marija in Andrej z roko v roki stopila na 8848 m visoko streho sveta. Marija je bila kot prva Slovenka, tretja Evropejka in 13. ženska na svetu, ki ji je to uspelo. Andrej je enajst let pred tem, 13. maja 1979, že stal tam. Skupaj z Nejcem Zaplotnikom sta bila prva Slovenca, ki sta osvojila Sagarmatho, čelo neba, kot pravijo Mount Everestu v Nepalu oz. Čomolungmo, tibetansko mati vesolja. Je tudi edini na svetu, ki v rokah drži dva zlata cepina in edini Slovenec, ki mu je bilo dvakrat dano splezati tako visoko. Sedaj je pred nami knjiga, v kateri vsak posebej, vsak na svoj način in vsak z drugačnimi očmi podoživljata tisti čas. To ni le knjiga o Everestu. Dobršen del knjige je sicer posvečen odpravi Alpe Adria Sagarmatha, v kateri je bilo 13 slovenskih in italijanskih alpinistov. Iz odprave je istega dne uspelo priti na vrh še Janezu Jegliču in Šerpi Lakpa Riti. Predvsem je to knjiga o njunem življenju. O strahovih, željah, žalosti in veselju. Takrat sta prvič na odpravo odšla ob skupaj. Doma sta za skoraj tri mesece v varstvu domačih pustila dva majhna otroka. Vsi težki trenutki, kot pravita v knjigi, so izginili v pozabo. Zakonca Štremfelj sta uspešno združila družino in vrhunski alpinizem.

Prispevala: Viktorija Kante, Lavričeva knjižnica Ajdovščina

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Daljna ženska

14. januarja letos (2020), mineva 70 let od smrti Alme M. Karlin, naše svetovne popotnice, pisateljice in izobraženke, rojene v Celju. Pred dobrimi 100 leti se je odpravila na potovanje po svetu, kar je bilo za žensko nenavadno v tistem obdobju. Toda Alma je bila fascinantna , radovedna, talentirana in kot razberemo med vrsticami avtobiografskega romana Daljna ženska, zelo čuteča in dobrotna oseba. Njen opus obsega 24 objavljenih del, še več njenih del pa je ostalo v rokopisu. Prav med temi je Jerneja Jezernik našla zgodbo o Alminem poznanstvu z nemškim novinarjem Hansom Joachimom Bonsackom, ki je postal nemški politični begunec. Leta 1934 je Bonsack preko pisem vzpostavil stik z našo svetovljanko Almo Karlin. Nič ni skrival, da je občudovalec skrivnostne, vabeče in “daljne ženske”, kakor jo je poimenoval v pismih že na začetku. V prelomnem letu 1935 se je njuno dopisovanje prekinilo. Vzpostavilo se je spet leta 1937, ko so Hansa Joachima aretirale francoske oblasti in je v njegovem imenu pisal župnik Jean Klein. Po vsem, kar se mu medtem zgodilo, se je Alma odločila, da mu ponudi zavetišče v svojem domu. Almi in njeni prijateljici Thei je bil visok, temen in bister mladenič sprva všeč, toda skupno življenje je sčasoma dobivalo vse več razpok. Frank van Halen, kakor se je podpisoval, je vse bolj izkoriščal velikodušnost in dobroto svojih gostiteljic. Alma se je trudila, pisala pisma svojim znancem, pomembnim ljudem, da bi mu pomagala, vendar je uvidela, da ni kos njegovim lažem. Ko so jo dosegle govorice, da Bonsack izkorišča njeno finančno pomoč in zatočišče, je prvič začutila, da ga prezira. S Theo sta prodali še klavir, da bi mu pomagali, bili sta finančno in čustveno izčrpani, pahnjeni v globoko duševno stisko. Skozi zgodbo začutiš veličino in dobroto te krhke ženske, nemirnega duha in prezir do mladeniča, ki jo je izkoriščal. To je verjetno Almina najbolj iskrena literarna izpoved, ki odstre njena čustva.

Prispevala: Zdenka Krautič, Knjižnica Lenart

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Absolutno resnični dnevnik Indijanca s polovičnim delovnim časom

Fant, ki je sledil svojim sanjam

Junior je najstnik, Indijanec, ki živi v morečem okolju rezervata Spokane, kjer alkoholizem, revščina in nasilje uničujejo nesrečno pleme. Fant s kopico zdravstvenih težav, vendar bistre glave in optimističnega duha, se vpiše na odlično belsko srednjo šolo Rearden, saj je naveličan trpinčenja in posmeha indijanskih vrstnikov. Kljub začetnim težavam nadarjenemu Juniorju uspe pridobiti naklonjenost in spoštovanje novih sošolcev, postane tudi eden najuspešnejših košarkarjev Reardna ter fant s prihodnostjo. Avtor je z napol avtobiografskim romanom, kjer si podajajo roke tragika in humor, žalost in veselje, navdušil mlade bralce ter prejel vrsto najprestižnejših nagrad. Pisatelj pravi, da je najdragocenejše, kar je dobil od bralcev – bodisi revnih rezervatskih mulcev ali bogatih gimnazijcev, pisma, ki pišejo o podobnem: »Osamljen sem in vaša knjiga mi pomaga.«

Prispevala: Anica Derganc, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Apostol

V romanu, ki ga je napisal raziskovalec življenja apostola Pavla, je bralcu ne neverjetno živ in slikovit način prikazana zgodba tega velikega človeka, ki je iz preganjalca kristjanov po srečanju s Kristusom na poti v Damask, nenadoma postal njegov veliki zagovornik in apostol poganov. V romanu spremljamo življenjsko pot izdelovalca šotorov in farizeja, ki se po spreobrnjenju, srečuje z velikimi nasprotovanji in preganjanji njegovih dotakratnih somišljenikov – Judov. Zgodba, ki ji sicer fragmentarno lahko sledimo tudi skozi njegova pisma, objavljena v Svetem pismu, pred nami zaživi v vsej človeški veličini, njegovih potovanj, bežanja pred preganjalci, srečanj z nastajajočimi krščanskimi skupnostmi, srečevanj s sobrati, Lukom, Timotejem, Silo in mnogimi drugimi ter končnega potovanja v Rim, kjer se njegova življenjska pot »jetnika Jezusa Kristusa« konča pod mečem. Zgodba, ki navdihuje in služi za razmislek o nekdanjih in sedanjih časih ter človeku, popolnoma predanem svojemu poslanstvu.

Odlomek iz knjige

Proti poldnevu dosežeta prava vrata. To je najožje mesto in resnično samo razpoka v mogočnem skalnem masivu. Na najožjem mesu, kjer si lahko po navadni deski prečkal sotesko, so Rimljani namestili med obema skalama prava železna vrata. Tam stražita dva rimska vojaka. Eden jima odpre velika vrata. Škripanje se zaradi bučanja gorskega potoka komaj sliši. Prijazna stražarja bi se rada pogovarjala s prvima popotnikoma v tej pomladi. To se zgodi zelo na kratko. Pavel jima pove, da je rimski državljan, toda rad bi hitro šel dalje.
Onstran vrat se pot vzpenja. Soteska se malo odpre in počasi prideta iz nje. V večernem soncu se pred njima odpre čudovita dolina. Pavel je zadovoljen. Do sem sta potrebovala dan manj, kot je računal. Postavita si majhen šotor, pojesta zgodnjo večerjo in ležeta počivat.
»In kako gre jutri naprej?« vpraša Sila in potegne čez glavo težko volneno odejo.
»Si videl gorsko verigo na obzorju?«
»Tam daleč v meglicah?«
»Točno, tam čez morava.«

in tako naslednje jutro nadaljujeta.

 

Prispeval: Matjaž Eržen, Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo