Iskanje COBISS
Iskanje COBISS

Zvrst: biografski roman

Nož

»Ko se ti smrt močno približa, se preostali svet umakne v daljavo in občutiš veliko osamljenost.«

Salman Rushdie je poleg knjig, ki jih je napisal in za katere si želi, da živijo svoja neodvisna življenja in govorijo same zase, znan tudi po tem, da je bila zaradi romana Satanski stihi, ki ga je leta 1988 izdal pri svojih enainštiridesetih letih, nad njim izrečena fatva – leto dni po izidu ga je ajatola Homeini, iranski verski voditelj, obsodil na smrt (ter sam umrl še istega leta), poleg njega pa tudi vse, ki so (ali bi še bili) z romanom kakorkoli povezani (poleg založnikov tudi prevajalci). Fatva, ki je doletela Rushdieja, bi lahko s smrtjo tistega, ki jo je izrekel, prenehala veljati, a se je leta 2016 pojavila ponudba nekaterih iranskih državnih voditeljev, ki so za njegovo smrt ponujali denarno nagrado. Sodeč po napadu, ki ga je avtor doživel leta 2022, triintrideset let po izreku obsodbe (časovna dolžina Kristusovih let), je (bila) očitno še vedno aktualna; med muslimani je namreč sprožil ogromno ogorčenja in v njih prebudil bes, ki se ne poleže, saj naj bi bile po njihovem mnenju njegove knjige do islama žaljive. Pisatelj je bil po izreku smrtne obsodbe pod policijskim varstvom več kot desetletje in ima za seboj tudi mnogo selitev, ni pa se nikoli povsem umaknil iz javnosti in v očeh mnogih pooseblja simbol svobode, boja proti mračnjaštvu ter neizmernega poguma.

»Da bi se spet rodil, moraš najprej umreti.« To je prvi stavek zloglasnih Satanskih stihov in deluje v luči atentata, ki ga je Rushdie preživel, kar nekako srhljivo. Zanimive so tudi njegove sanje dve noči pred usodnim nastopom v Chautauqui (ZDA), krajem soočenja s svojim morilcem, kjer naj bi, ironično, govoril o pomenu zagotavljanja varnosti za pisatelje in vzpostavljanju varnih prostorov za tiste, ki jim v domovini grozijo s smrtjo: sanjal je gladiatorja, ki ga napade s sulico. Čutilo se je kot slutnja in ni mu bilo do nastopa, čeprav so se nanj zanašali, a ker je potreboval obljubljeni honorar in ker v slutnje ne verjame, se je dogodka vendarle udeležil. Prav tako je zanimiv izsek njegovih misli v noči pred nastopom, ko se je zroč v razsijano lunino telo spomnil prizora iz filmske klasike Potovanje na luno (1902), v kateri prvi potniki, ko jih izstrelijo iz plovila, pristanejo v luninem – pomenljivo? – desnem očesu. Za nazaj avtor o teh slučajnostih razmišlja kot »o vdoru čudežnega v življenje nekoga, ki ne verjame v obstoj čudežnega« (str. 82), četudi je ustvarjal pretežno namišljene svetove (njegovi romani so prepojeni z magičnim), a jih sklepno vendarle zavrne kot nebulozna in ostaja zavezan razumskosti. V čudeže, kot zapiše, verjamejo njegove knjige, ne pa tudi on sam. Čeprav, prizna, je bilo preživetje brutalnega smrtonosnega napada res nekako čudežno – kot da bi magično postalo realizem (str. 85).

Ko se nad Rushdieja iz množice požene A. (tako imenuje svojega napadalca) in mu v sedemindvajsetih sekundah, kolikor jih preteče, da ga odtrgajo od napadenega telesa, povzroči kar nekaj smrtonosnih vbodov z nožem, pisatelj kljub temu, da si je v vseh teh triintridesetih letih od izreka fatve nemalokrat predstavljal, kako se pojavi njegov morilec, ko ga naposled ugleda, ohromljeno obstane in pomisli:

»Ti si torej toTu si.« In v nadaljevanju tistih nekaj kratkih sekund: »Zakaj zdaj? Ali res« (str. 17)? Zdravniki so njegovo življenje rešili, a je šlo za las.

Da je lahko razrešil travmo nečesa tako strašljivega, kot je poskus umora, in sprejel vse posledice tega dejanja, s katerimi bo moral živeti do konca svojega življenja, je moral o tem pisatiŠele s pisanjem si je namreč omogočil sprejetje tega, kar se mu je zgodilo, in si nazaj pridobil moč samozavesti – na nasilje je odgovoril z ustvarjalnostjo.

Obenem je ta knjiga tudi izpoved o veliki moči ljubezni in poklon soprogi Elizi, prav tako pa tudi zahvala vsem prijateljem in bralcem, ki so mu z oblikami moralne podpore vzpodbudno pomagali na poti ponovnega vstajenja.

»Spet sem pomislil, da je ljubezen resnična sila, zdravilna sila. Nikakor ne dvomim, da je vsa ljubezen, usmerjena vame – tako ljubezen neznancev kot svojcev in prijateljev – veliko prispevala k mojemu okrevanju.

Na začetku … takrat … po fatvi … sem čutil veliko sovražnosti, celo v svetu literature … Občutek imam … da me imajo zdaj … mogoče nekoliko radi.

Vedno sem poskušal samo … dobro pisati … pisati prave stvari. Samo to sem … (str. 94-95)«

Prispevala: Renata Vidic, Valvasorjeva knjižnica Krško

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Leonard Cohen in njegova velika ljubezen

Ljubezen je nagrada za ljubezen

Biografski roman o svetovno znanem kanadskem pevcu, tekstopiscu, pesniku in pisatelju je delo nemških zakoncev, ki ustvarjata pod psevdonimom Sylvia Frank. S pisanjem romanov se zakonca uveljavljata že nekaj let – sicer pa je Frank izobraženi doktor etnologije, Sylvia diplomirana ekonomistka. Zgodba opisuje življenje mladega kanadčana, Leonarda Cohena, ki se v želji po uveljavljanju v pisateljskih vodah odloči svoj novi roman napisati v Londonu. Naseli se pri strogi podnajemnici, ki ji mora ves čas dokazovati svoj napredek pisanja romana. A Leonard v mestu ne čuti prave ustvarjalne žilice, zato ga novica o obstoju idiličnega grškega otoka, mimogrede, tam naj bi se naselili tudi prvi umetniki, tako navduši, da se odloči odpotovati in svoje delo zaključiti tam. Grški otok Hidra kmalu postane pravi raj za mladega pisatelja. Še posebej, ko mu pot prekriža Marianne, ki na otoku živi s svojo družino. Njuni življenji se še močneje pričneta prepletati, ko mlada Norvežanka izve, da jo vara mož. Leonard ji v tem težkem času nesebično stoji ob strani. Postane tudi njegova muza, navdih za pisanje romana, za katerega Leonard misli da bo velik uspeh. A žal, vse prej kot to. Ko ga kritiki uničijo, Leonard zapade v veliko depresijo. Edina, ki verjame vanj, v njegov talent, je Marianne. Kupi mu kitaro z mislijo, da ga spodbudi k ustvarjanju pesmi. Kupljeno darilo se kmalu izkaže za odlično rešitev, vendar, je to tudi rešitev njunega odnosa? Roman, ki bralca ne pusti ravnodušnega, saj daje vedeti kako veličastna in edinstvena je lahko ljubezen dveh, ki se imata resnično rada.

Prispevala: Manuela Fonda, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Nikogaršnji sin : avtobiografija brez meja

Duhovna oporoka

V Sloveniji in tudi po svetu znani slovenski pisatelj Boris Pahor je v sodelovanju z novinarko in pisateljico Cristino Battocletti leta 2012 izdal avtobiografijo v italijanskem jeziku z naslovom Figlio di nessuno. Knjiga je nastajala več kot dve leti, Cristina je iz Milana prihajala k Pahorju v Trst, beležila njegovo pripovedovanje, rezultat je dinamična in slikovita sinteza pisateljeve bogate, z drugo svetovno vojno travmatizirane življenjske poti. Zamejskega Slovenca, Tržačana Pahorja, so zaznamovali kar trije totalitarizmi – kot otroka fašistično izživljanje, kot mladega fanta grozljiva izkušnja interniranca v nemških koncentracijskih taboriščih, po vojni kot moža z družino komunistično šikaniranje. Biografija poleg opisov Pahorjevega vseživljenjskega političnega aktivizma, poznanega in ubesedenega v njegovem literarnem opusu, prinaša tudi marsikatero razkritje o avtorjevem osebnem življenju, ki je bilo presenetljivo razgibano in svobodomiselno. Pričujoči slovenski prevod vsebuje spremno besedo pisateljevega sina Adrijana Pahorja in v dodatku ganljivo pričevanje Battoclettijeve o Pahorjevih zadnjih trenutkih. Pisatelj se je poslovil leta 2022, doživel je častitljivih 109 let.

Prispevala: Anica Derganc, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Đoković: Zavračam

Fokus, trma in disciplina

Novak Đoković se je rodil v srbskem smučarskem središču. A ko so vsi smučali, si je on želel postati najboljši teniški igralec na svetu. Z izrednim fokusom, trmo in železno disciplino mu je to tudi uspelo. Vse njegovo življenje je podrejeno tenisu. Že vrsto let se odpoveduje glutenu, mesu in alkoholu. Veliko časa namenja počitku ter zaupa alternativnim zdravnikom, izvaja vaje, jogo, tai či… Za njim se dviguje veliko prahu. Očitajo mu, da je nacionalist, da menja religije kot loparje, da pretirava s prehrano itd., najbolj pa, da je zavrnil cepljenje proti Covidu-19. Avtor biografije je Patrick Besson, ugleden francoski pisatelj in novinar, tudi nekdanji teniški igralec. Knjiga je zanimiva, bi bila še bolj, če bi avtor pisal samo o Đokoviću, ne pa na piedestal postavljal še sebe.

Prispevala: Maja Car Marn, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Spomin pozabljene muze : po poteh slikarja Jurija Šubica

Ko portret spregovori

Neko sončno jutro leta 1889 v Parizu približno tridesetletna Mina Blaustrumpf v izložbi antikvariata zagleda sliko svojega portreta. Presunjena se spominja časa, ko je slika nastala in njenega avtorja. Ta pa ni nihče drug kot slovenski slikar Jurij Šubic. Mina in Šubic sta se spoznala v palači arheologa (tudi poliglota, podjetnika, umetnostnega zgodovinarja, trgovca …) Heinricha Schliemanna v Atenah leta 1879, kjer je mlada Mina delala kot zasebna učiteljica otrok, Šubic pa je po posredovanju češkega slikarja Hynaisa dobil naročilo za poslikavo palače (v palači Iliu Melatron je danes grški Numizmatični muzej). Avtorica nas skozi Minine spomine prestavi v družinsko in družabno življenje izjemno zanimivega para Schliemann s številnimi posebnostmi (obvezno recitiranje grških klasikov pred obroki, uporaba stare grščine, strog učni program za sina Agamemnona in hčer Andromaho … ) in ustvarjalni vrvež slikarskih del v palači. Iz Aten se bomo občasno preselili v Pariz, kjer poročena Mina obuja spomine na svojo mladostno ljubezen. V delu sta izrazita dva pripovedna toka: dozorevanje Mine Blaustrumpf od zaljubljenosti do zakonskega življenja ter nostalgičnih spominov in umetniško ustvarjanje slikarja Jurija Šubica z notranjim konfliktom med donosnim poslom slikarja stenskih poslikav in njegovimi intimnimi umetniškimi ambicijami. Kljub nevarni pasti izjemnih resničnih oseb in realnega okolja fiktivna Minina zgodba ostaja izhodiščna in dominantna snov romana: to razkriva že sam naslov knjige, delo je napisano v prvi osebi kot izpoved protagonistke, pripoved se v celoti razvija iz Minine perspektive. Vse, kar izvemo o drugih literarnih osebah, je podano skozi oči Mine, izjema so le slikarjeve umetniške ambicije, ki jih razkrije prvoosebno, v dialogu z Mino. Avtorica je umetnostna zgodovinarka, ki je diplomirala z diplomskim delom »Šubičeve poslikave v Iliou Mélathron«, pri čemer je »prišla tudi do nekaterih pomembnih sledi, ki se jih v celoti ne da strokovno podpreti z viri, a je vseeno dobro, da ostanejo zapisane« (iz besedila na zavihku knjige). Z zanimivim prepletom resničnosti in fikcije je Ana Kocjančič ustvarila ne le roman, ki nam bo približal kratko obdobje iz življenja slovenskega slikarja Jurija Šubica in nas spomnil na njegov svetovni ugled, pač pa tudi prijetno branje, ki nas bo odneslo v Grčijo in v večne čare likovne umetnosti, pa tudi v intimne dileme zaljubljene ženske in mladega uspešnega slikarja.

Prispevala: Magda Vremec Ragusi, Goriška knjižnica Franceta Bevka

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Kurji pastir. Knj. 2, Petelinje jajce

Spomnimo se: mati je Trejzka, oče je Pištek, cestar, sin Ferek se rodi na začetku prvega dela trilogije; družina živi v vasi Dolenci na Goričkem. In če zajamemo sapo in se potopimo v drugi del, je (podobno kot prvič) počasni ritem pripovedi, izginjajoč v podrobnostih, blagodejno hipnotičen in hkrati neverjetno napet. Dogajanje se odvija v prvi polovici šestdesetih let: mali Ferek si že v ranem otroštvu postavlja težka vprašanja o življenju in smrti in sanja nenavadne sanje. Zaskrbljena mati ga pelje k ciganki Rozi, ki ugotavlja, da »njegova düjša ni prvič tu“. Duh časa in spominov je mojstrsko ujet v pomembne ali manj pomembne dogodke. Mali Pištek se bori s cesto, Ferek mu pomaga. Nadzornik del na cesti pelje malega z motorjem. Družina potrebuje novo hišo, zato gre Trejzka začasno služit v Avstrijo. Ferek trpi. Nekoč skuša prepričati petelina, da bi sedel na jajcih. Sanja jungovske sanje o kačji kraljici, naslednji dan se napoti s skledo mleka k njej. Vsa vas ga išče, Pištek je ves iz sebe, a se le spomni, kam bi Ferek lahko šel. Toda ta teren, gošča je v zastraženem obmejnem pasu. Kot v prvem delu je avtor pri pisanju tudi tokrat vstopal v skrivnostni svet lastnega nezavednega in spominov s pomočjo Jungove metode aktivne imaginacije.

Prispevala: Veronika Vurnik Škrabec, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Kraljica : Elizabeta II. – mlada kraljica, ki je postala legenda

Življenje britanske kraljice Elizabete II., ki je vladala sedemdeset let, je bilo popisano že v mnogih knjigah. Nemška pisateljica Eva-Maria Bast pa se je pri pisanju tokratne biografije osredotočila predvsem na obdobje, preden je Elizabeta prevzela težko breme krone. Raziskala je številne vire in se večinoma držala resničnih dejstev. Zgodba se začne na Elizabetin 18. rojstni dan, leta 1944. Pri očetu Juriju VI. je dosegla, da ji je dovolil vstopiti v ženske pomožne teritorialne sile. Uspešno je opravila izpit za mehaničarko in kasneje postala prva v kraljevi družini s šoferskim izpitom. Njenih misli pa ni zaposlovala samo težka družbena situacija po koncu grozljive druge svetovne vojne, pač pa tudi obubožani grški princ Filip Mountbatten. Bil je prvi, ki je v njej prebudil tiho, a vztrajno hrepenenje. Oba sta se zavedala, da pot do skupne sreče ne bo lahka … Biografski roman, ki pokojno vladarico prikaže v povsem človeški luči. Kot žensko s povsem enakimi željami, hrepenenji, čutenji kot jih imajo njeni podložniki. A tudi kot žensko, ki je vse žrtvovala za služenje kroni in vse, kar ji je življenje prineslo v 96 letih, vedno prenesla mirno in dostojanstveno. Kot kraljica!

Prispevala: Špela Činkelj, Knjižnica Kočevje

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

MOHOpedija

MOHOpedija je prerez dosedanjih uspehov enega najuspešnejših slovenskih kolesarjev in opis dolge ter nepredvidljive poti do teh dosežkov, hkrati pa nam ponuja vpogled v življenjsko filozofijo Mateja Mohoriča. Matej je tako doma, kot v svetu, znan kot eden najbolj inteligentnih profesionalnih kolesarjev. Navijačev ne zabava le s svojimi legendarnimi vratolomnimi spusti in velikimi zmagami na posameznih etapah ter enodnevnih klasikah, ampak tudi z lucidnim komentiranjem kolesarskega sveta, pogosto brez dlake na jeziku. Prav takšna je tudi knjiga. Ta je polna prigod iz otroštva, ko je ob delu na kmetiji s prijatelji divjal po gmajni s razmajanim gorskim kolesom, prek prvih kilometrov v lokalnem kolesarskem klubu, prve profesionalne pogodbe, vse do selitve v Monako in največjih uspehov kariere. Mateja se mnogi spomnimo še izpred desetih let, ko je zablestel kot dvakratni mladinski svetovni prvak. Kmalu po prestopu med profesionalce pa se je izgubil v povprečju in več let ni dosegel vidnejših uspehov. Knjiga nam podrobno opiše tudi ta mračnejši del njegove kariere, ko je zaradi napačnega pristopa v ekipi skoraj obupal, pa se je k sreči z menjavo ekipe njegova pot še pravočasno spet pričela strmo vzpenjati. Za razliko od druge slovenske uspešnice s tovrstno tematiko, Kilometra nič, Mohopedija ni priročnik za začetnike; prav tako je več kot zgolj biografska zbirka prigod iz preteklosti – čeprav tudi teh ne manjka. V prvi vrsti je namenjena kolesarskim sladokuscem, ki poleg zabavnih zgodb iz Matejeve kariere uživajo tudi v tehničnih podatkih o moči, wattih, prehranskem in vadbenem režimu profesionalcev ter o dirkalnih kolesih. Prav tako pa spoznamo Matejev pogled na svet, na življenje v Monaku in njegov specifični okus in življenjski slog, ki utegne marsikoga presenetiti. Avtor biografije je (ob Matejevem sodelovanju) sicer vsestranski Uroš Buh, ki je ustvaril knjigo o posebnem človeku za ljudi s posebnim okusom.

Prispeval: Matija Štumberger, Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Prestreljene sanje

V romanu spremljamo partizanskega pesnika Karla Destovnika Kajuha skozi njegovo mnogo prekratko življenje. Rodil se je kot nezakonski otrok; ko se je mama poročila, ga je očim Destovnik posvojil. Imel je še polbrata Jožija, s katerim sta se sicer imela rada, vendar posebne navezanosti med njima ni čutiti. Mladi Karli je kot dijak začel pesniti in objavljati v dijaški napredni reviji Slovenska mladina. Ob bolečih razlikah med bogatimi in revnimi je kmalu stopil na pot revolucije. Imel je probleme s tedanjo nemškutarsko oblastjo, zato je po zapletih prebegnil v Ljubljano, kjer se je pridružil tudi VOS-u. Nato je odšel v partizane na Dolenjsko, v znano XIV. divizijo, kjer je vodil kulturniško skupino. In potem so z divizijo odšli na pohod proti domačim krajem, Štajerski … V knjigi se srečamo tudi z njegovimi prijatelji; s Franjem, Kostjo … ter dekleti, s katerimi ga ni družila le ljubezen, ampak tudi borbeni duh – Mičica, Silva, Brina.

Prispevala: Stanka Ledinek, Knjižnica Velenje

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Na visokih petah : iskrivo nadaljevanje Za ducat – ceneje

Družina Gilbreth, ki smo jo spoznali že v knjigi Za ducat – ceneje, nenadoma ostane brez očeta in moža. A ni časa za žalovanje, mama Lillian mora poskrbeti za preživetje svojih enajstih otrok in nekako pričarati še reden dohodek, da bo lahko družina ostala skupaj. In čeprav prej v veliki meri odvisna od moža, sedaj prevzame vajeti v svoje roke in že tri dni po njegovi smrti odpotuje sama v Evropo, kjer namerava namesto njega poslovnim partnerjem predavati o delovni učinkovitosti. Enajsterica otrok od enega do osemnajstega leta starosti tako ostane doma skupaj z muhastim služabnikom Tomom. Odločijo se, da bodo mami, predvsem pa okolici, dokazali, da zmorejo poskrbeti sami zase in pri tem tudi kaj prihraniti. V veliki družini pa seveda ne gre vedno vse gladko in tako se humorni pripetljaji vrstijo eden za drugim. Za večino njih mama ne sme izvedeti. Navdihujoča resnična zgodba o izobraženi ženski z začetka prejšnjega stoletja, ki po smrti moža sama uspešno vodi njegovo podjetje naprej in se tako uveljavi v povsem moškem okolju, ob tem pa poskrbi ne samo za preživetje in vzgojo, ampak tudi za izobrazbo vseh svojih otrok.

Prispevala: Metoda Jereb, Mestna knjižnica Idrija

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo