Kako globoko segajo strah, krivda in potreba po pripadnosti?
Roman spremlja protagonistko, neimenovano žensko, ki se preseli v oddaljeno severno deželo, da bi skrbela za svojega brata. Ta odločitev jo postavi v izolirano, sumničavo skupnost, kjer tujci niso dobrodošli. Ženska se znajde pod drobnogledom vaščanov, saj v vasi nenadoma začnejo izbruhati nenavadni dogodki: živina pogine, pridelek propade, otroci zbolijo. Vaščani posumijo, da ima njen prihod nekaj opraviti z nesrečami, s čimer se začne stopnjevati napetost in paranoja.
Pripoved je introspektivna in psihološko napeta. Raziskuje teme krivde, odgovornosti, pripadnosti in zgodovinske travme. Avtorica subtilno nakaže povezave med individualnimi dejanji in kolektivno zgodovino, obenem pa bralca vabi k razmisleku o vlogi ženske, tujke in opazovalke v sovražnem okolju. Jezik je zadržan, premišljen in večplasten, s poudarkom na vzdušju in notranjih procesih glavne junakinje.
Študija poslušnosti je premišljen in atmosferičen roman, ki v ospredje postavlja tišino, namige in neizgovorjeno, hkrati pa subtilno razkriva, kako globoko lahko segajo predsodki in človeški strah pred drugim.