Avtorica romanov Tetovator iz Auschwitza, Cilkina pot in Zgodbe upanja nam tokrat približa resnično zgodbo preživelih slovaških sester, ki jim uspe povratek iz nacističnega taborišča Auschwitz-Birkenau. Prva se na seznamu za »transport na prisilno delo« znajde petnajstletna Livia. Najstarejša, devetnajstletna Cibi, ima pred očmi prisego, ki so jo dale pokojnemu očetu, zato se prostovoljno javi, da bo odšla skupaj s sestro in jo ščitila. Sedemnajstletno Magdo pa je družini za nekaj časa uspelo skriti pred nacisti. Najprej jo pošljejo v bolnišnico, skriva se na podstrešju pri sosedih in v gozdu, a mora nato vseeno oditi isti usodi naproti. Z iznajdljivostjo in neverjetno voljo po preživetju je mogoče prav vse, za rešitev iz nemogoče vojne situacije pa so ključne usluge srčnih posameznikov. Nekateri od tistih, ki niso izgubili svoje človečnosti, so s kršenjem pravil režima in prikrivanjem dejstev tvegali lastno smrt, a rešili življenja mnogih osovraženih Judov, ki naj bi bili krivi za nastalo situacijo, v kateri se je znašla Nemčija po 1. svetovni vojni. V knjigi sta bežno omenjena tudi Cilka in Lale, ki je sestre tetoviral, sicer pa je v ospredju zgodba, ki nima neposredne povezave z v uvodu omenjenima knjigama. Zlasti v vojnih razmerah so pomembna majhna dejanja razumnih posameznikov, ki lahko odločijo o preživetju zatiranih.
Prispevala: Neja Drevenšek, Mestna knjižnica Ljubljana