Roman spremlja usodo treh žensk treh generacij družine Zanut: mame Marije, hčere Marine in vnukinje Zorke, ki se na begu pred fašističnim režimom iz Trsta zatečejo k sorodnikov v Istro, kasneje pa jih pod streho vzame družina Gruden iz Maribora. V ospredju zgodbe je Marina, ki z mamo živi v izrazito patološkem odnosu. Versko fanatična mama hči pretepa in jo psihično maltretira. Kljub temu se Marina čuti dolžna skrbeti zanjo, saj ji mama predstavlja steber pokončnosti in odločnosti. Kratkotrajen beg iz strupenega okolja ji omogoči poroka z Antonom, ki pa je prisiljen zbežati iz države zaradi radikalnega nasprotovanja fašizmu. Marinina vrnitev k mami pomeni vrnitev v stare tirnice ponižanja, nasilja in zlorabe. Čisto drugačen pa je odnos babice do vnukinje. Nona prisrčno Zorko obožuje, a hkrati hčeri očita, da je vnukinjo preveč razvadila in slabo vzgojila. Zorka odraste v upornico, ki se pridruži socialistični mladini in odide v partizane.
Naslov dela temelji na zgodovinskih dejstvih. V času gospodarskega vzpona Trsta so predpisi omogočali priseljencem, ki so finančno vlagali v dobrobit mesta, da niso odgovarjali za svoja pretekla kriminalna dejanja. Zato se je prebivalcev mesta prijela zmerljivka: »Tržačan, Tržačan, napol tat, napol morilec.« Z tem reklom istrski otroci zmerjajo tržaške begunke. Družina pri sorodnikih v Istri prvič resnično začuti težo begunstva. V revnem kmečkem okolju jih zaznamuje pečat tujosti, zato se zatečejo v Jugoslavijo, v Maribor, kjer pa se zgodba ponovi. Begunstvo je ključna tematika romana, tako političnega kot osebnega. Je iskanje smisla ter osebnega prostora v času zgodovinskega preloma.
Prispevala: Ana Marija Miklavčič, Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka