Iskanje COBISS
Iskanje COBISS

Zvrst: zgodovinski roman

Tihotapci

Švercarija

Nizozemska pisateljica Annet Huizing je spisala čudovit mladinsko zgodovinski roman. To je zgodba treh generacij, ki se odvija na Nizozemskem ob belgijski meji. Zgodba o Oleju, Pietu in rdečem Pietu.
Glavni junak je trinajstletni Ole Akkerman, ki živi z mamo Leno in očetom Pietom. Ves čas je mislil, da je to vsa družina, ki jo ima in pozna, seveda poleg strica Arieja, ki ima motnjo v duševnem razvoju in je na ravni sedemletnika. Vse pa se spremeni, ko Ole izve, da je njegov dedek umrl. In to dedek, za katerega ni še nikoli slišal.
Skozi Olejevo prvoosebno pripoved odkrijemo težko zgodbo Pietra in njegovega brata Arieja. Vsa ta zgodovina pa bo sedaj vplivala na potek Olejeve zgodbe. Kljub težki tematiki in grozljivi zgodbi njegovih prednikov, je knjiga zelo zabavna, na trenutke prav smešna.
Po dedkovi smrti namreč podedujejo hišo v Brabantu na Nizozemskem, tik ob belgijski meji. Ker hiše ne uspejo prodati, se Ole in njegov oče preselita vanjo, medtem ko Olejeva mama odpotuje v Tibet. Poletna dogodivščina se potegne v jesen in Ole prične obiskovati novo šolo. Spozna Anastazijo, sošolko, ki kmalu postane njegova edina in najboljša prijateljica. Med igranjem badmintona v hiši pa odkrijeta skrivališče za vranje kremplje. S to najdbo se prične Olejevo odkrivanje švercanja masla, prvič sliši za švercarijo, punklje in vse kar je povezano s tihotapstvom. Spoznamo tudi druge osebe, ki popestrijo ali pa zapletejo dogajanje in tok zgodbe. Vsekakor odličen roman, ki je prejel tudi prestižno nagrado Thea Beckman za najboljši zgodovinski roman za mladino.

Prispevala: Ana Dolinšek, Mariborska knjižnica

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Vzpon

Zgodba neke kolaboracije

Vzpon Stefana Hertmansa je težek roman, četudi se precej tekoče bere. Težek je po vsebini, saj obravnava tematiko, ki je ni moč lahkotno obravnavati. Avtor skozi zgodovino hiše, v katero se je vselil, razkriva življenjsko zgodbo kolaboracionista, ki kot vsak vesten uradnik odloča o usodi ljudi. A vendar so njegove odločitve usodnejše, saj je od njih odvisno, kdo bo preživel in kdo ne bo. Kot vsak vesten uradnik tudi poskrbi, da njemu ne bo hudega, čeravno se zdi, da mu njegovo blagostanje ni prioriteta. Nekako se dozdeva, da glavni protagonist romana resnično verjame v večvrednost germanskih ljudstev, in zgolj zvesto sledi doktrini, ki bo stvari končno postavila na svoje mesto. Med drugim tudi končno razrešilo spore med Flamci in Valonci v Belgiji oziroma prve postavila nad slednje.

Stefan Hertmans v svojem romanu odpira mnoga ključna vprašanja, ki so bistvena za razumevanje konfliktov, ki so zaznamovali pred- in medvojno Evropo in so se dogajali v vseh državah, ki so jih okupirale tako imenovane sile osi, a na njih ne odgovarja. To nehvaležno nalogo prepušča bralcu, in ga s tem še močneje vpne v samo zgodbo in dogajanje. Zgodbo, ki je zaradi svoje posrednosti pri odkrivanju grozodejstev, ki jih je zakrivil glavni protagonist, še strašnejša, kot bi bila sicer. Vzpon Stefana Hertmansa je težko branje, a je morda v času naraščajočega populizma in posledičnega ponovnega vzpona nacionalističnih gibanj in strank še toliko pomembnejše. Živimo namreč v svetu, ki na grozodejstva 2. svetovne vojne počasi a vztrajno pozablja, Stefan Hertmans pa se na vso moč trudi, da temu ne bi bilo tako. V spomin in opomin! Obvezno branje!

Prispeval: Samo Roš, Osrednja knjižnica Celje

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Pesniški dvor

“Tako je bilo nekoč in tako je še danes.”/str. 18

Plodovit slovenski pisatelj, poet Slovenskih goric, v zadnjih letih kot po tekočem traku objavlja obsežne romane in zbirke zgodb. Pokrajino, ki mu je blizu iz otroštva in mladosti, je v središče dogajanja postavil tudi v romanu Pesniški dvor. Uvodna poglavja so zasnovana tako, da sta prav reka Pesnica in z njo Pesniška dolina osrednja pripovedovalca. S poetičnim jezikom, ki spominja na uvode Miška Kranjca, bralca prestavi v dolino ob slovensko-avstrijski meji, ob reko, ki teče tam mimo večna in neminljiva. Za mimobežne voznike, tovornjakarje ali turiste zgolj bežen preblisk, ki pa marsikaterega tujca ali celo domačina ne pusti brez čustvenega odziva. In nato, po več straneh, pripovedovalec počasi usmeri bralčev pogled in pozornost na skrito, komajda opazno posebnost. Vzdušje je kar naenkrat gotsko temačno, kot da bi brali  roman iz obdobja romantike. Betonske “gobe”, ena ob drugi, z nedojemljivimi odprtinami, zdaj že prerasle s travo in še bolj vdrte v zemljo. Za njimi pa razpadajoča domačija, v kateri je še vedno mogoče prepoznati nekdanjo veličino. In od tod naprej se pojavita osrednji osebi, trdni gospodar, vinogradnik Štefan Gornik in njegov sin Slavko, ki si ne želi ravno po očetovih stopinjah. Pišejo se trideseta leta 20. stoletja, po Evropi se, zlasti med študenti, širi Komunistični manifest. Sin, ki študira v Ljubljani, sprva navdušeno sprejema ideje manifesta, a kaj hitro zasluti, da za vsem skupaj tiči povsem nekaj drugega. Opusti študij in se vrne domov, čeprav se viziji o drugačnem svetu nikoli povsem ne odreče. Čisto drugačen je oče, ki z dušo in srcem živi za svoje vinograde in vinsko klet, pa naj bodo njegovi kupci kdor si že bodi. Ne more se odreči zemlji, ki so jo skrbno, iz generacije v generacijo, obdelovali in negovali njegovi predniki. Takšna dediščina mu je sveta.

V drugem delu je dogajanje prestavljeno v čas tik pred nemško zasedbo Jugoslavije. Malo znano poglavje o gradnji t.i. Rupnikove linije, ki jo je tudi ob Pesnici postavljala vojska kraljeve Jugoslavije, da bi se zaščitila pred tujimi vdori, je snov za obsežno pripoved, katere del postane tudi Gornikova domačija. Slikovito je opisana služinčad, ki je vpeta v delo in pripada domačiji prav tako kot gospodarjeva družina. Hlapec, dekla in duševno zaostala ženska, ki se kdove zakaj priklati k hiši, nazadnje pa ji dodelijo vlogo pastirice. Vojak z višjim činom in njegov “posilni”, ki sodelujeta pri gradnji betonskih bunkerjev, dobita prenočišče pri Gornikih. Kot se rado zgodi, tudi tu ne gre brez ljubezenskih zadev, ki pa hiši prinesejo prvo tragedijo. Vojna je vse bliže, Slavko, ki je zdaj že učitelj, hkrati pa se trudi, da bi postal uspešen pisatelj, se z očetom miselno vse bolj razhaja in si raje poišče službo drugje. Oče Štefan pa vztraja pri svojem delu. Vložna zgodba v tem delu bralcu razkriva še eno, ne ravno znano dejstvo nekdanjih časov, usodo primorskih beguncev v Prekmurju po prvi svetovni vojni. Po vsesplošnem kaosu ob nemškem prihodu v Maribor si Slavko najprej skuša rešiti kožo z begom na Hrvaško, a nazadnje pristane v taborišču Dachau.

Tretji del romana se najprej začne v dneh po koncu vojne, leta vmes pripovedovalec povzame le na kratko. Na Gornikovi kmetiji je umrla mati, sin pa se vrne iz taborišča povsem shiran. Nastopi agrarna reforma, najhujše pa je vsesplošno sumničenje, ki zavlada med ljudmi. Kje si bil med vojno, kako to, da si preživel … Potem ko se oče Štefan zave, kaj čaka viničarijo, v katero so njegovi predniki in on sam vlagali delo, znanje in ljubezen, medtem ko  otrok ni uspel izšolati za vinogradnike, si sodi sam. Sin ostane učitelj, a se z ženo preselita v učiteljski blok.

V roman je vpletenih še nekaj vložnih zgodb, ki se nekatere ponavljajo tudi kot vodilni motivi. Ena takih je dolgoletno vračanje soseda Gornikovih, Franca Brega, s fronte v prvi svetovni vojni, kakršno na nek način kasneje doleti tudi Slavka.

Čeprav je tematika težka in bo zlasti bralcem, ki jim je marsikaj znanega, pritekla kakšna solza, je besedilo prepredeno z značilnim Partljičevim humorjem, ki junake postavlja na trdna tla. Vse kar je opisano, so ljudje res doživeli, vedno so se znali nekako rešiti. A za tiste, ki niso dočakali spoštovanja do svojega dela in tudi ne spoštovanja do trpljenja, ki so ga morali prestajati, ko so bili “krivi brez krivde”, je v tretjem delu res že vsega preveč. Je le še upanje, da bo nekaj ostalo v knjigah, kar pa je najbrž bolj slaba tolažba.

Še en pisateljev hommage Slovenskim goricam.

Prispevala: Julijana Voroš, Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Pariška knjižnica

Poklon vsem moralnim in poštenim ljudem, ki so se na miren način borili proti fašizmu in nacizmu.

 Pariška knjižnica je zgodovinski roman o Ameriški knjižnici v Parizu in vlogi, ki jo je ta imela med nacistično okupacijo v drugi svetovni vojni. Ustanovljena je bila leta 1920 pod okriljem Ameriškega knjižničarskega združenja z osnovno zbirko knjig in periodičnih publikacij, ki so jih ameriške knjižnice podarile osebju oboroženih sil Združenih držav. Avtorica Janet Skeslien Charles je navdih za pisanje dobila leta 2010, ko je bila zaposlena kot vodja programov v Ameriški knjižnici v Parizu, kjer se zgodba v veliki meri dogaja.

Roman je sestavljen iz dveh zgodb. Ena je postavljena v Pariz, kjer se februarja 1939 mlada Odile Souchet pripravlja na razgovor z gospodično Reeder za sanjsko službo v knjižnici. Razen tega, da se njen bolehni brat dvojček odloči vstopiti v vojsko, je njeno življenje skorajda popolno: zaljubi se v čednega policista, ki ji ga predstavi oče, policijski komisar, s svojimi sodelavci se odlično razume, prav tako tudi z obiskovalci knjižnice, ki se tam redno srečujejo. Vendar pa je vojna neizogibna in ko Pariz zasedejo nacisti ter Judom in tujcem prepovejo obiskovanje knjižnice, se zaposleni na vse načine trudijo, da njeno delovanje ne bi zamrlo.

Druga zgodba se odvija leta 1983 v Montani, kjer osamljena in žalujoča najstnica Lily ustvari posebno vez s starejšo ovdovelo sosedo Odile, ki živi odmaknjeno od ostalih prebivalcev mesta, za katero pa odkrije, da skriva temno skrivnost. Seveda je eno od vprašanj, kako in zakaj je Odile, ki je bila tako zaljubljena v Pariz in svojo službo v knjižnici, končala v Montani, vendar šele tu pride do »razkritja«, ki poveže obe zgodbi.

V knjigi je kar nekaj oseb tistega časa, med njimi npr. direktorica Dorothy Reeder, knjižničar Boris Netchaeff in baronica Clara de Chambrun, ki so bili življenje, srce in duša knjižnice v nemogočih vojnih razmerah. Glede na to, da roman temelji na resničnih dogodkih, pa je avtorica poskušala ujeti bistvo knjižnice – prijetno skupnost osebja, prostovoljcev in članov, ki prihajajo iz različnih okolij, a se družijo zaradi ljubezni do branja.

Prispevala: Gabriela Grlica, Ljudska knjižnica Metlika

dobreknjige.si

Rezerviraj knjige

Sicilijanski levi : saga o rodbini Florio

Denar ali ljubezen?

Italijanska avtorica Stefania Auci je ob podpori zgodovinskih virov v romanu Sicilijanski levi ustvarila svoj romaneskni poklon znani italijanski rodbini Florio in njenemu ljubemu mestu, Palermu. Čeprav je o Florievih že veliko napisanega, avtorica pravi, da je svojo zgodbo o tej trgovanju zvesti družini začinila z lastno domišljijo, zato zgodba tudi gladko teče. Brata Paolo in Ignazio sta se zaradi potresne ogroženosti rodne Bagnare z družino primorana preseliti v Palermo. Tam korak po korak postavljata na noge svojo aromaterijo, trgujeta namreč z zdravilnimi rastlinami in dišavami in postopoma vse bolj širita posel z vedno novimi idejami. Pri tem ju močno ovirajo lokalni, uveljavljeni trgovci in pripadniki višjih slojev, ki jima njunega vzpona po družbeni lestvici na podlagi trgovskih uspehov, zaradi ujetosti v takrat veljavne družbene norme, ne morejo priznati. Po Paolovi smrti Ignazio prevzame skrb za njegovo družino in vpelje njegovega sina Vincenza v trgovske posle. Žal pa družinsko življenje skozi leta vodi predvsem misel na posle in finančno blagostanje, pri tem pa v ozadju ostajajo hrepenenja žensk v družini ter tudi otrok. Gre za zgodbo o napredku, o boju za preživetje in položaj v italijanski družbi od začetka 19. stoletja do tridesetih let 20. stoletja. Obenem pa gre tudi za ljubezen!

Prispevala: Aleksandra Papež, Knjižnica Lenart

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Dekle z mušketo

Železna glava

Flamski pisatelj Jean-Claude van Rijckeghem je poznan po svojih mladinskih romanih predvsem zgodovinskega žanra. Tudi roman Dekle z mušketo temelji na zgodovinskih dejstvih, čeprav je zgodba izmišljena. Zgodbo pripovedujeta v prvi osebi izmenjujoče glavni ženski lik Stans (Costance Hoste) in njen mlajši brat Pier (Pieter Hoste). Spoznamo njuno družinsko zgodbo in zgodovinski okvir. Osrednji del zgodbe se odvija v letih 1808 -1809. V ospredju je zgodba mlade ženske, upornice, ki pa se je primorana poročiti s starejšim bogatim plemičem. Takoj, ko se ji ponudi priložnost, v zakonu zdrži celih petnajst tednov, Stans zbeži. Ne vrne se domov, temveč se odloči, da bo šla v vojsko namesto pekovega sina, ki je bil izbran za služenje. Stans mora pred soborci skrivati, da je ženska. Vseeno pa se izjemno izkaže v raznih preizkušnjah in nato tudi v boju. Tudi nadimek »železna glava«, ki ga pridobi, kaže na njeno neverjetno vzdržljivost. Zanimivi in napeti so opisi bojev in tudi muk, ki so jih Napoleonovi vojaki preživljali. Hkrati pa je lik glavne junakinje lepo zamišljen in opisan, saj ves čas upamo, da bo obema junakoma, tako Stans kot Pieru uspelo na njunih nalogah.

Prispevala: Ana Dolinšek, Mariborska knjižnica

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Ne bom se več drsal na bajerju

Hommage Šiški polpretekle zgodovine

Lado Kralj, leta 2022 preminuli slovenski pisatelj, prevajalec, urednik, kritik in dramaturg svoj drugi roman posveča času od italijanske okupacije Ljubljane pa vse do petdesetih let 20. stoletja. Okoli Ljubljane se vije žica, italijanska fašistična oblast Šiškarjem vlada s trdo roko in po krutem načelu generala Maria Robotta: “Si ammazza troppo poco” (Še premalo jih pobijemo). Zgodba se osredinja na Ivana Kneza, mladega vosovskega kurirja, čigar očeta so, podobno kot avtorjevega, odpeljali v taborišče Dachau. Lado Kralj natančno dokumentira posamezne zgradbe, ulice Zgornje in Spodnje Šiške. Mnogi prebivalci in obiskovalci te ljubljanske mestne četrti jih bodo zagotovo prepoznali. V neposredni bližini gradu Jama, kjer danes stoji Bolnišnica dr. Petra Držaja živi Ivan. Njegovo mladostništvo je prepredeno z nasiljem, bridkostjo, smehom in tudi ljubeznijo. Srce mu ukrade bistra učenka samostanske internatske gospodinjske šole Eva Verdonik. Mladi Ljubljančani ne želijo biti le nemi spremljevalci aktualnega političnega dogajanja. Represiji se uprejo, veliko se jih pridruži partizanom ali pa postanejo kurirji. Tudi Ivana rekrutira prijatelj Jože Knafljič z ilegalnim imenom Kunde. Italijanska vojska se po porazih začne umikati in tehtnica vojne se prevesi na stran partizanov. Po začetni evforiji Ivan spozna, da nov režim morda ne prinaša nujno boljšega življenja. S prijatelji zapade v nostalgično melanholijo po časih, ko je grad še stal, mesto ni bilo prepredeno s cestami in so se lahko brezskrbno drsali na Koseškem bajerju. Ivanu ostane le ščepec upanja na snidenje z ljubeznijo. Oster popis dogajanja iz polpretekle zgodovine mestoma prekinjajo humorni, ironični pripetljaji, ki s svojo pristnostjo nekoliko razblinijo trpko, mračno snov romana. Ne bom se več drsal na bajerju je prejel nagrado kresnik za najboljši roman leta 2022 in nominacijo za Cankarjevo nagrado in kritiško sito.

Prispevala: Eva Zadravec, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Skriti princ

Zgodba je postavljena v čas babilonske sužnosti, v čas preroka Daniela in kralja Nebukadnezarja, ki je dal na streho palače postaviti slovite babilonske viseče vrtove. Mlado Judinjo Keren je oče zaradi dolgov prisiljen prodati svojemu daljnemu sorodniku Danielu, ki postane njen odkupitelj, obenem pa ji dovoli, da postane služabnica v njegovi hiši. Spozna, da je zelo nadarjena, zato ji nudi svojevrstno šolanje v hiši tablic, hkrati pa postane njegova osebna pisarka. Tu Keren spozna svojega najboljšega prijatelja Jareda, sčasoma pa oba začutita, da je med njima vzklilo nekaj več kot le prijateljstvo. A v njihova življenja usodno poseže tragična nesreča. Keren je prisiljena, da zbeži v novo izgnanstvo. Tokrat k Medijcem, v Ekbatano, kjer se znajde pred novo nalogo – mlademu pastirčku mora skrivaj nuditi plemiško izobrazbo. Počasi odkriva, da ima Bog tudi zanjo poseben načrt. Od tega, kako dobro ga bo izpolnila, pa je nenazadnje odvisna usoda judovskega ljudstva, ki ječi pod težo babilonske sužnosti. Čudovita zgodba priljubljene in uveljavljene ameriške pisateljice iranskih korenin, ki skuša ujeti začetke obdobja v perzijski zgodovini, v času, ko so bili Judje in Perzijci zavezniki ter posledično boljši in močnejši. Drobci zgodovine in resnične zgodovinske osebnosti, kot sta denimo perzijski kralj Kir in judovski upravitelj in prerok Daniel se prepletajo z vešče izdelanimi liki kot sta Keren in Jared. Pisateljica jih je prepletla v navdihujočo zgodbo, ki nas opogumlja v težkih trenutkih.

Prispevala: Špela Činkelj, Knjižnica Kočevje

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Majhno mesto, velike laži

Zgodba romana Majhno mesto, velike laži tako kot večina del avtorice Diane Chamberlain temelji na zgodovinskem dogodku – nastanku poštnih fresk. Projekt Post Office Mural je bil dejanski projekt iz obdobja depresije (1934–1943), ustvarjen za zagotavljanje dela umetnikom. Zvezna vlada je podpirala umetnost in bila zaradi tega močno kritizirana, saj je veliko ljudi verjelo, da obstajajo veliko pomembnejše potrebe od umetnosti. Gre za zgodovinsko fikcijo, ki obravnava umetnost in zgodbi žensk, ki ustvarjata 78 let narazen. Morgan Christopher prestaja kazen v zaporu zaradi tragičnega dogodka, ki ga ni storila. Ko ji nepričakovani obiskovalki ponudita rešitev, je ne more zavrniti. Ženski sta hčerka in odvetnica znanega umetnika Jesseja Jamesona Williamsa, ki je nedavno umrl, v svoji oporoki pa zapisal Morgan, študentko umetnosti, kot edino osebo, ki bo obnovila staro slikarijo, prvotno zasnovano za pošto v Edentonu v Severni Karolini. Fresko, ki je bila shranjena v umetnikovi omari in je prekrita z umazanijo, mora obnoviti pravočasno za odprtje umetniške galerije, ki jo je načrtoval Williams. Morgan, ki ne ve nič o restavriranju umetnin, priskoči na pomoč Oliver, kustos nove galerije. Ko delo napreduje, se na freski začnejo pojavljati čudne stvari. Iz umazanije se pojavijo kapljice krvi, nož, krvavo kladivo in celo motorno kolo. Morgan je zmedena, zakaj je slika tako skrenila s poti prvotne skice in iz radovednosti začne raziskovati Anno Dale, umetnico izvirne poslikave iz leta 1940, ki je bila na državnem natečaju izbrana za enega od zmagovalcev projekta poslikave pošte in je naenkrat izginila iz javnega življenja. Vzporedno se odvija zgodba leta 1940, ki se osredotoča na prihod Anne Dale v Edenton v Severni Karolini ter njene načrte, da bi ustvarila skico za fresko. Anna je neodvisna mlada umetnica, boemska po oblačenju in obnašanju. Tu je še Martin Drapple, domači portretist, ki se je prav tako prijavil na tekmovanje za poslikavo, a izgubil proti Anni, ter trije lokalni študenti umetnosti, ki Anni pomagajo pri ustvarjanju stenske poslikave. Toda prebivalci južnjaškega mesta so zgroženi nad pripravljenostjo belopolte ženske, da pomaga nadarjenemu temnopoltemu fantu. In potem se zgodi nekaj tragičnega in nepričakovanega, kar spremeni Annino življenje. Medtem, ko se rok, do katerega mora Morgan dokončati svoje restavratorsko delo, nezadržno bliža, pa se razkrije marsikaj …

Prispevala: Gabriela Grlica, Ljudska knjižnica Metlika

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Mladenka pri oknu, večerna svetloba, modra obleka

Restitucija umetnin in družinske zgodovine

Roman prepleta dogajanje iz prve polovice 20. stoletja in sedanjosti. Hannah ob obisku babice Evelyn opazi nenavadno pismo in nejevoljna starka ji dovoli, da ga prebere. V njem je Evelyn navedena kot edina dedinja premoženja trgovca z umetninami Itziga Goldmanna. Nacisti so mu po vzponu Hitlerja na oblast zaplenili dela mnogih znanih slikarjev. Seznam vseh del, ki jih je imel v lasti je izginil, ostal je le opis nekaterih slik, ki ga je zapisala Evelynina mama Senta. Hannah se loti iskanja izgubljenih umetnin in ob tem spoznava kruto družinsko preteklost. Burne nemške družbene razmere usodno posežejo v življenja Sente in Evelyn. V izogib klišejskosti avtorica razkriva pristne značaje vseh štirih protagonistk. Materinska vloga zanje ni samoumevna, na videz hladen značaj pa ne pomeni nezmožnosti ljubezni. Temačnejšo vsebino prekinjajo lahkotnejše prigode mlade Hannah. Življenje jo potegne v vrtinec toksičnih odnosov, ljubosumja in zamolčanih skrivnosti. Novinarka in pisateljica Alena Schröder je v ganljivem romanu delno popisala tudi lastno družinsko zgodbo. V Nemčiji je roman več mesecev zasedal prvo mesto na Spieglovi lestvici najbolje prodajanih knjig.

Prispevala: Eva Zadravec, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knijgo