Iskanje COBISS
Iskanje COBISS

Zvrst: zgodovinski roman

Ne bom se več drsal na bajerju

Hommage Šiški polpretekle zgodovine

Lado Kralj, leta 2022 preminuli slovenski pisatelj, prevajalec, urednik, kritik in dramaturg svoj drugi roman posveča času od italijanske okupacije Ljubljane pa vse do petdesetih let 20. stoletja. Okoli Ljubljane se vije žica, italijanska fašistična oblast Šiškarjem vlada s trdo roko in po krutem načelu generala Maria Robotta: “Si ammazza troppo poco” (Še premalo jih pobijemo). Zgodba se osredinja na Ivana Kneza, mladega vosovskega kurirja, čigar očeta so, podobno kot avtorjevega, odpeljali v taborišče Dachau. Lado Kralj natančno dokumentira posamezne zgradbe, ulice Zgornje in Spodnje Šiške. Mnogi prebivalci in obiskovalci te ljubljanske mestne četrti jih bodo zagotovo prepoznali. V neposredni bližini gradu Jama, kjer danes stoji Bolnišnica dr. Petra Držaja živi Ivan. Njegovo mladostništvo je prepredeno z nasiljem, bridkostjo, smehom in tudi ljubeznijo. Srce mu ukrade bistra učenka samostanske internatske gospodinjske šole Eva Verdonik. Mladi Ljubljančani ne želijo biti le nemi spremljevalci aktualnega političnega dogajanja. Represiji se uprejo, veliko se jih pridruži partizanom ali pa postanejo kurirji. Tudi Ivana rekrutira prijatelj Jože Knafljič z ilegalnim imenom Kunde. Italijanska vojska se po porazih začne umikati in tehtnica vojne se prevesi na stran partizanov. Po začetni evforiji Ivan spozna, da nov režim morda ne prinaša nujno boljšega življenja. S prijatelji zapade v nostalgično melanholijo po časih, ko je grad še stal, mesto ni bilo prepredeno s cestami in so se lahko brezskrbno drsali na Koseškem bajerju. Ivanu ostane le ščepec upanja na snidenje z ljubeznijo. Oster popis dogajanja iz polpretekle zgodovine mestoma prekinjajo humorni, ironični pripetljaji, ki s svojo pristnostjo nekoliko razblinijo trpko, mračno snov romana. Ne bom se več drsal na bajerju je prejel nagrado kresnik za najboljši roman leta 2022 in nominacijo za Cankarjevo nagrado in kritiško sito.

Prispevala: Eva Zadravec, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Skriti princ

Zgodba je postavljena v čas babilonske sužnosti, v čas preroka Daniela in kralja Nebukadnezarja, ki je dal na streho palače postaviti slovite babilonske viseče vrtove. Mlado Judinjo Keren je oče zaradi dolgov prisiljen prodati svojemu daljnemu sorodniku Danielu, ki postane njen odkupitelj, obenem pa ji dovoli, da postane služabnica v njegovi hiši. Spozna, da je zelo nadarjena, zato ji nudi svojevrstno šolanje v hiši tablic, hkrati pa postane njegova osebna pisarka. Tu Keren spozna svojega najboljšega prijatelja Jareda, sčasoma pa oba začutita, da je med njima vzklilo nekaj več kot le prijateljstvo. A v njihova življenja usodno poseže tragična nesreča. Keren je prisiljena, da zbeži v novo izgnanstvo. Tokrat k Medijcem, v Ekbatano, kjer se znajde pred novo nalogo – mlademu pastirčku mora skrivaj nuditi plemiško izobrazbo. Počasi odkriva, da ima Bog tudi zanjo poseben načrt. Od tega, kako dobro ga bo izpolnila, pa je nenazadnje odvisna usoda judovskega ljudstva, ki ječi pod težo babilonske sužnosti. Čudovita zgodba priljubljene in uveljavljene ameriške pisateljice iranskih korenin, ki skuša ujeti začetke obdobja v perzijski zgodovini, v času, ko so bili Judje in Perzijci zavezniki ter posledično boljši in močnejši. Drobci zgodovine in resnične zgodovinske osebnosti, kot sta denimo perzijski kralj Kir in judovski upravitelj in prerok Daniel se prepletajo z vešče izdelanimi liki kot sta Keren in Jared. Pisateljica jih je prepletla v navdihujočo zgodbo, ki nas opogumlja v težkih trenutkih.

Prispevala: Špela Činkelj, Knjižnica Kočevje

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Majhno mesto, velike laži

Zgodba romana Majhno mesto, velike laži tako kot večina del avtorice Diane Chamberlain temelji na zgodovinskem dogodku – nastanku poštnih fresk. Projekt Post Office Mural je bil dejanski projekt iz obdobja depresije (1934–1943), ustvarjen za zagotavljanje dela umetnikom. Zvezna vlada je podpirala umetnost in bila zaradi tega močno kritizirana, saj je veliko ljudi verjelo, da obstajajo veliko pomembnejše potrebe od umetnosti. Gre za zgodovinsko fikcijo, ki obravnava umetnost in zgodbi žensk, ki ustvarjata 78 let narazen. Morgan Christopher prestaja kazen v zaporu zaradi tragičnega dogodka, ki ga ni storila. Ko ji nepričakovani obiskovalki ponudita rešitev, je ne more zavrniti. Ženski sta hčerka in odvetnica znanega umetnika Jesseja Jamesona Williamsa, ki je nedavno umrl, v svoji oporoki pa zapisal Morgan, študentko umetnosti, kot edino osebo, ki bo obnovila staro slikarijo, prvotno zasnovano za pošto v Edentonu v Severni Karolini. Fresko, ki je bila shranjena v umetnikovi omari in je prekrita z umazanijo, mora obnoviti pravočasno za odprtje umetniške galerije, ki jo je načrtoval Williams. Morgan, ki ne ve nič o restavriranju umetnin, priskoči na pomoč Oliver, kustos nove galerije. Ko delo napreduje, se na freski začnejo pojavljati čudne stvari. Iz umazanije se pojavijo kapljice krvi, nož, krvavo kladivo in celo motorno kolo. Morgan je zmedena, zakaj je slika tako skrenila s poti prvotne skice in iz radovednosti začne raziskovati Anno Dale, umetnico izvirne poslikave iz leta 1940, ki je bila na državnem natečaju izbrana za enega od zmagovalcev projekta poslikave pošte in je naenkrat izginila iz javnega življenja. Vzporedno se odvija zgodba leta 1940, ki se osredotoča na prihod Anne Dale v Edenton v Severni Karolini ter njene načrte, da bi ustvarila skico za fresko. Anna je neodvisna mlada umetnica, boemska po oblačenju in obnašanju. Tu je še Martin Drapple, domači portretist, ki se je prav tako prijavil na tekmovanje za poslikavo, a izgubil proti Anni, ter trije lokalni študenti umetnosti, ki Anni pomagajo pri ustvarjanju stenske poslikave. Toda prebivalci južnjaškega mesta so zgroženi nad pripravljenostjo belopolte ženske, da pomaga nadarjenemu temnopoltemu fantu. In potem se zgodi nekaj tragičnega in nepričakovanega, kar spremeni Annino življenje. Medtem, ko se rok, do katerega mora Morgan dokončati svoje restavratorsko delo, nezadržno bliža, pa se razkrije marsikaj …

Prispevala: Gabriela Grlica, Ljudska knjižnica Metlika

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Mladenka pri oknu, večerna svetloba, modra obleka

Restitucija umetnin in družinske zgodovine

Roman prepleta dogajanje iz prve polovice 20. stoletja in sedanjosti. Hannah ob obisku babice Evelyn opazi nenavadno pismo in nejevoljna starka ji dovoli, da ga prebere. V njem je Evelyn navedena kot edina dedinja premoženja trgovca z umetninami Itziga Goldmanna. Nacisti so mu po vzponu Hitlerja na oblast zaplenili dela mnogih znanih slikarjev. Seznam vseh del, ki jih je imel v lasti je izginil, ostal je le opis nekaterih slik, ki ga je zapisala Evelynina mama Senta. Hannah se loti iskanja izgubljenih umetnin in ob tem spoznava kruto družinsko preteklost. Burne nemške družbene razmere usodno posežejo v življenja Sente in Evelyn. V izogib klišejskosti avtorica razkriva pristne značaje vseh štirih protagonistk. Materinska vloga zanje ni samoumevna, na videz hladen značaj pa ne pomeni nezmožnosti ljubezni. Temačnejšo vsebino prekinjajo lahkotnejše prigode mlade Hannah. Življenje jo potegne v vrtinec toksičnih odnosov, ljubosumja in zamolčanih skrivnosti. Novinarka in pisateljica Alena Schröder je v ganljivem romanu delno popisala tudi lastno družinsko zgodbo. V Nemčiji je roman več mesecev zasedal prvo mesto na Spieglovi lestvici najbolje prodajanih knjig.

Prispevala: Eva Zadravec, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knijgo

Gora odmevov

Gora odmevov je zgodovinski roman večkrat nagrajene ameriške pisateljice in pesnice Lauren Wolk. Gre za zgodbo o družini, ljubezni, prijateljstvu in stvarnosti. Elliejina družina namreč izgubi vse. Zapustijo svoj dom in mesto in začnejo novo življenje pod Goro odmevov. V divjini, kjer hkrati ni ničesar in je vse. Če znamo videti stvari okoli sebe in se spojiti z divjino, ta ponudi vse, kar potrebujemo. Smo pa odvisni od sebe, svojega znanja in poguma znotraj nas. Narava, živali in ljudje pa nas nagradijo za našo ljubezen, naše spoštovanje do vsega neživega in živega. Ker čutijo, da želimo dobro. Hkrati pa, ko smo prepuščeni sami sebi spoznamo, da smo sposobni veliko več, kot smo mislili. Narava, živali in ljudje nas, če znamo prisluhniti, sami popeljejo po poti, ki pomeni rešitev težav. Ellie je bila pogumna punca, ki si je v življenju upala poskušati, veliko je razmišljala in nikoli se ni ustrašila. Z veliko ljubezni je med seboj povezala ljudi okoli sebe. Povezala pa je tudi ljudi in živali. Sami težko preživimo, s pomočjo vsega, kar je okoli nas in prevzemanja odgovornosti pa vse kar naenkrat postane veliko lažje. Ključ je v našem delovanju za širše dobro. Za to bomo vedno nagrajeni. V divjini pa te stvari še veliko bolj pridejo do izraza. Očarljiva zgodba, ki nas skozi razmišljanje Ellie popelje tudi v svet magičnosti. Včasih kakšen ščepec magičnosti v življenju ni odveč. V knjigi je zapisano, da se stvari, ki se jih moramo najprej naučiti, preden jih lahko naredimo, naučimo tako, da jih naredimo. Torej, ne bojte se biti pogumni in odločni ter ne odlašajte. Storite, kar je potrebno storiti. To je vse.

Prispevala: Nina Jamar, Občinska knjižnica Jesenice

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Klavčev Prehod

Roman, v katerem konec junakovega potovanja, predstavlja začetek njegove rasti.

Dogajanje tretjega Williamsovega romana v slovenskem prevodu je postavljeno v kansaški del ameriške prerije v 19. stoletju. V vas z zvenečim imenom Klavčev prehod se priseli študent Will Andrews, ki je ravnokar zapustil Harvard z namenom, da bi spoznal deželo in našel stik z naravo. Sprva naveže stik s prodajalcem bizonjih kož McDonaldom, ta pa ga seznani z domnevno nepokvarjenim lovcem na bizone, Millerjem. Takoj se dogovorita za skupno odpravo v oddaljeno pokrajino, kjer naj bi Miller pred časom videl velike črede bizonov. S sabo vzameta še Charleyja Hogea, Millerjevega globoko vernega in od pitja odvisnega prijatelja, ki naj bi gnal vprego z voli ter izkušenega odiralca kož Freda Schneiderja. Skupina mož je v svojih značajih zelo heterogena in njihova različnost vodi v razburkano popotovanje po neskončnih planjavah, kjer sicer najdejo obljubljeno deželo s številno čredo bizonov, a ne dočakajo obljubljenega srečnega konca. Williamsov Klavčev prehod nekateri uvrščajo v vestern žanr, a tu ne boste našli tipičnih elementov vesterna, kot so kavboji, Indijanci in črede krav. Središčna tema romana je iskanje samega sebe in poskus preživetja v nečloveških razmerah ter z ljudmi, ki jih komaj poznaš in so tako zelo drugačni od tebe. Prav tako besedilo govori o svetu, ki si ga želi človek podrediti, ne glede na opustošenje, ki ga bo pustil za seboj. Mešanih občutkov se oziramo na dejstvo, da je bilo v tem času pomor črede s približno tri tisoč bizoni zgolj zaradi pridobitve njihovih kož, popolnoma normalno dejanje. Nemalokrat so lovci v lovu na zaslužek iztrebili cele črede, za njimi je ostalo le strohnelo meso in kupi bizonjih kosti. Kljub temu, nam ob prebranem romanu ostane misel, da je kljub človeškemu pohlepu, narava močnejša. Poudari jo tudi avtor že na samem začetku, ko citira Ralpha Walda Emersona: »Tu bivata svetost, ki je v posmeh našim religijam, in stvarnost, ki odvzame avreolo našim junakom. Tu spoznamo Naravo kot poglavitno okoliščino, ki zasenči vse druge okoliščine in kakor bog sodi vsem ljudem, ki stopijo pred njegovo obličje.«

Prispevala: Franka Koren, Lavričeva knjižnica Ajdovščina

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Ognjeni trije

V novi zbirki Ognjeni trije pisatelj Igor Karlovšek junake iz sage Ognjeno pleme znova pripelje med bralce. Sedaj nista v ospredju več Mila in Ajda, temveč so glavni junaki trojčki Plamen, Vuk in Vlad ter seveda volkova. Zgodba se odvija nekaj let po vojnah, ko se Slovani končno naselijo na svoji zemlji in živijo v miru. No, kolikor toliko, saj se kmalu znotraj posameznih plemen zopet zapleta. Glavni razlog za novi spor je ljubezenska zgodba med Plamenom in Živo, prvorojenko Ognjenovega namestnika Vladimirja. Vladimir je hčer obljubil svojemu poveljniku Rastislavu in se nikakor ne strinja, da bi se omožila z Ognjenovim sinom. Zaplet, ki poskrbi za razvoj zgodbe je krvni davek, ko po boju z Obri Vladimir umre, sledi obsodba s smrtno kaznijo za Plamena, ki jo z izgonom ustavi prav Živa. Plamen in Živa bežita pred svojim lastnim plemenom čez hribe brez vsega, še posloviti od najdražjih se ne smeta, na begu se jima kasneje pridružita tudi Vuk in Vlad. Odpravijo se k Valuku, še enemu od slovanskih poglavarjev, ki mu je Ognjen rešil življenje. Na poti, v hudih snežnih razmerah, sredi noči Živa zapusti zatočišče in odtava. Ko se zave, se nahaja v vojaški utrdbi Frankov brez spominov in ne ve kdo je in tudi njena zgodba se vedno bolj zapleta. Bratje pa prispejo k Valuku, kjer spoznajo Zoro, ki jo rešijo pred razbojniki, čeprav tudi sami dobijo nekaj ran. Pri Valuku najdejo varno zavetje in mogoče se nam obeta še ena ljubezenska zgodba. Ker Valuku s severa grozijo Bavarci, na zahodu Franki, tretji igralci na tem področju pa so še Obri, se bratje odločijo, da odidejo v izvidnico. Tudi tu sledi nov zaplet, ljubosumje, boji in še kaj. Odlična in napeta zgodba, polna zapletov in prepletanja zgodb mladih junakov, ki iščejo svoj prostor pod soncem.

Prispevala: Ana Dolinšek, Mariborska knjižnica

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Odred

Sveže poročeni Matija, navdušen lovec Gusti, bistra dijakinja in odlična tekačica Fani, nerodna dijaka Tone in Bine, ambiciozni Miro – Figa z velikim apetitom po moči nad ljudmi … Romaneskni liki na pragu življenja, polni načrtov in upov za prihodnost so po vojni napovedi nad Jugoslavijo porinjeni v drugačno realnost, kot so je bili vajeni. Nekateri po tehtnem premisleku, drugi po spletu okoliščin se znajdejo v gozdovih v okolici Ljubljane s titovko na glavi in puško v roki. Kar naenkrat gre krvavo zares. Odred je prvi del zgodovinske trilogije, ki se dogaja v Ljubljani in okolici ter skozi oči mladih fantov in deklet govori o začetku druge svetovne vojne. Pisatelj, ki je študiral zgodovino skupaj s piscem spremne besede, se je oprl na zgodovinske vire in v dogajanje vključil tudi resnične osebe ter dogodke. Rezultat je prepričljiv roman, ki se posveča življenju navadnih ljudi in njihovi motivaciji za delovanje v izrednih razmerah, v katerih so se znašli. Bralca_ko vabi k premisleku, ne nujno samo o preteklih dogodkih, ampak tudi o sedanjem trenutku in o nas, ki živimo v njem.

Prispevala: Ksenja Grešak, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Zadnje priče: (solo za otroški glas)

Nobelova nagrajenka Svetlana Aleksijevič v svojem dokumentarno-umetniškem ciklu »Glasovi utopije« popisuje življenja ljudi v času vojne na območju nekdanje Sovjetske zveze. V prvem delu z naslovom Vojna nima ženskega obraza, je zbrala zgodbe žensk, ki so bile udeležene v drugi svetovni vojni. V še enem mojstrskem delu, Zadnje priče: (solo za otroški glas), mesto pripovedovalca odstopi otrokom, ki so bili v času vojne stari od 2 do 14 let. V njihovo brezskrbno otroštvo je nenadoma kruto zarezala vojna. Mnogi so pobegnili ali bili evakuirani, drugi so se trudili po svojih močeh zoperstaviti Nemcem, skoraj vsi pa so izgubili koga, ki so ga imeli resnično radi. Zaradi požiganja celotnih naselij so se otroci znašli na robu preživetja. Otrokom v sirotišnicah so jemali kri za nemške vojake, celotne družine so lizale posode, da bi prišle do hrane, pojedli so vse, kar bi lahko bilo užitno. Spomini na stradanje, nemoč in bolezni so nepredstavljivi, boleči, a resnični. Vedno znova nas preseneti, kako intuitivno, pogumno so se otroci, ki so vojno poznali le kot igro ali neko oddaljeno zlo, spopadli s smrtjo in preživeli. Bili so nevedni, a razumeli so marsikaj. Nekateri od pripovedovalcev se neradi spominjajo tistega obdobja svojega življenja, a se zavedajo, da morajo kot zadnje še živeče priče grozot spregovoriti. Z izurjenostjo raziskovalne novinarke in hkrati pisateljice Svetlana Aleksijevič zmore ustno izročilo visoke dokumentarne vrednosti oblikovati v berljiva, besedilno dovršena in izpiljena besedila. Knjigo lahko beremo kot zbirko spominov, kratke zgodbe, fragmentarni roman. Pri pisanju pred zgodovinskimi dogodki daje prednost čustvom, osebnim doživetjem in čutnim zaznavam. Čeprav avtorica piše o specifičnih dogodkih in okoliščinah, gre tudi za kolektivni spomin, glas otroka, ki je videl in doživel, česar ne bi smel. V predgovoru nas avtorica z navedbo Dostojevskega sprašuje, kakšna družba smo, če smo pripravljeni raniti, celo ubiti otroke. Pretresljivo, kruto in pomembno delo o ljudeh, ki so namesto otroštva (pre)živeli vojno.

Prispevala: Eva Zadravec, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Wolf Hall

Burno dogajanje na angleškem dvoru v 16. stoletju, v obdobju vladavine Tudorjev, v času vznika reformacije ter ločitve anglikanske cerkve od rimskokatoliške, če naštejemo le nekaj vidnejših premikov v tedanji Evropi, je sedaj zaživelo tudi v slovenskem prevodu prvega dela trilogije angleške pisateljice Hilary Mantel. Čeprav so Tudorji redno privabljali literarno, odrsko in filmsko pozornost, je posebnost upodobitve v Wolf Hallu predvsem živost glavnih akterjev ter iskriv humor, ki ob zvestobi zgodovinski točnosti poskrbi za izvrsten bralski užitek. Dogajanje prvega dela obsega čas med leti 1527 in 1535, torej obdobje, ko Henrik VIII poskuša doseči razveljavitev svojega prvega zakona s Katarino Aragonsko, da bi se lahko poročil z Anne Boleyn in si priskrbel moškega naslednika. Razveljavitev razdeli Anglijo in večino Evrope, saj ji v prvi vrsti nasprotuje papež. A v ospredje pripovedi Mantel postavi Thomasa Cromwella, človeka, ki se pojavi iz ozadja, pravzaprav z dna, sina nasilnega kovača in pivovarja, ki se po zaslugi iznajdljivosti, razgledanosti in dojemljivosti za razbiranje človeškega karakterja znajde kot učenec kardinala Thomasa Wolseyja, po (in nakljub) njegovemu padcu v nemilost pa v enega ključnih igralcev, ki izsekava pot Henriku VIII. Cromwell je za osrednji lik romana odlična izbira, saj preko njegovih bistroumnih uvidov, besednih bodic in širokih osebnih stikov spoznavamo pestro zasedbo glavnih in stranskih likov, od ljudi nižjih stanov, do meščanov, duhovščine, aristokracije, umetnikov in učenjakov, kot je Thomas More. Kot velja za vsako dobro zgodovinsko fikcijo in kot se izrazi Cromwellov sin ob branju legend o kralju Arthurju, je “nekaj od tega resnica in nekaj laži, ampak vse zgodbe so dobre.” In zgodbe iz trilogije, ki jo začenja Wolf Hall in so Mantel prinesle kar dva bookerja in BBC-jevo serijo, so izredno dobre.

Prispevala: Špela Plestenjak, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo