Iskanje COBISS
Iskanje COBISS

Zvrst: zgodovinski roman

Ognjeni trije

V novi zbirki Ognjeni trije pisatelj Igor Karlovšek junake iz sage Ognjeno pleme znova pripelje med bralce. Sedaj nista v ospredju več Mila in Ajda, temveč so glavni junaki trojčki Plamen, Vuk in Vlad ter seveda volkova. Zgodba se odvija nekaj let po vojnah, ko se Slovani končno naselijo na svoji zemlji in živijo v miru. No, kolikor toliko, saj se kmalu znotraj posameznih plemen zopet zapleta. Glavni razlog za novi spor je ljubezenska zgodba med Plamenom in Živo, prvorojenko Ognjenovega namestnika Vladimirja. Vladimir je hčer obljubil svojemu poveljniku Rastislavu in se nikakor ne strinja, da bi se omožila z Ognjenovim sinom. Zaplet, ki poskrbi za razvoj zgodbe je krvni davek, ko po boju z Obri Vladimir umre, sledi obsodba s smrtno kaznijo za Plamena, ki jo z izgonom ustavi prav Živa. Plamen in Živa bežita pred svojim lastnim plemenom čez hribe brez vsega, še posloviti od najdražjih se ne smeta, na begu se jima kasneje pridružita tudi Vuk in Vlad. Odpravijo se k Valuku, še enemu od slovanskih poglavarjev, ki mu je Ognjen rešil življenje. Na poti, v hudih snežnih razmerah, sredi noči Živa zapusti zatočišče in odtava. Ko se zave, se nahaja v vojaški utrdbi Frankov brez spominov in ne ve kdo je in tudi njena zgodba se vedno bolj zapleta. Bratje pa prispejo k Valuku, kjer spoznajo Zoro, ki jo rešijo pred razbojniki, čeprav tudi sami dobijo nekaj ran. Pri Valuku najdejo varno zavetje in mogoče se nam obeta še ena ljubezenska zgodba. Ker Valuku s severa grozijo Bavarci, na zahodu Franki, tretji igralci na tem področju pa so še Obri, se bratje odločijo, da odidejo v izvidnico. Tudi tu sledi nov zaplet, ljubosumje, boji in še kaj. Odlična in napeta zgodba, polna zapletov in prepletanja zgodb mladih junakov, ki iščejo svoj prostor pod soncem.

Prispevala: Ana Dolinšek, Mariborska knjižnica

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Odred

Sveže poročeni Matija, navdušen lovec Gusti, bistra dijakinja in odlična tekačica Fani, nerodna dijaka Tone in Bine, ambiciozni Miro – Figa z velikim apetitom po moči nad ljudmi … Romaneskni liki na pragu življenja, polni načrtov in upov za prihodnost so po vojni napovedi nad Jugoslavijo porinjeni v drugačno realnost, kot so je bili vajeni. Nekateri po tehtnem premisleku, drugi po spletu okoliščin se znajdejo v gozdovih v okolici Ljubljane s titovko na glavi in puško v roki. Kar naenkrat gre krvavo zares. Odred je prvi del zgodovinske trilogije, ki se dogaja v Ljubljani in okolici ter skozi oči mladih fantov in deklet govori o začetku druge svetovne vojne. Pisatelj, ki je študiral zgodovino skupaj s piscem spremne besede, se je oprl na zgodovinske vire in v dogajanje vključil tudi resnične osebe ter dogodke. Rezultat je prepričljiv roman, ki se posveča življenju navadnih ljudi in njihovi motivaciji za delovanje v izrednih razmerah, v katerih so se znašli. Bralca_ko vabi k premisleku, ne nujno samo o preteklih dogodkih, ampak tudi o sedanjem trenutku in o nas, ki živimo v njem.

Prispevala: Ksenja Grešak, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Zadnje priče: (solo za otroški glas)

Nobelova nagrajenka Svetlana Aleksijevič v svojem dokumentarno-umetniškem ciklu »Glasovi utopije« popisuje življenja ljudi v času vojne na območju nekdanje Sovjetske zveze. V prvem delu z naslovom Vojna nima ženskega obraza, je zbrala zgodbe žensk, ki so bile udeležene v drugi svetovni vojni. V še enem mojstrskem delu, Zadnje priče: (solo za otroški glas), mesto pripovedovalca odstopi otrokom, ki so bili v času vojne stari od 2 do 14 let. V njihovo brezskrbno otroštvo je nenadoma kruto zarezala vojna. Mnogi so pobegnili ali bili evakuirani, drugi so se trudili po svojih močeh zoperstaviti Nemcem, skoraj vsi pa so izgubili koga, ki so ga imeli resnično radi. Zaradi požiganja celotnih naselij so se otroci znašli na robu preživetja. Otrokom v sirotišnicah so jemali kri za nemške vojake, celotne družine so lizale posode, da bi prišle do hrane, pojedli so vse, kar bi lahko bilo užitno. Spomini na stradanje, nemoč in bolezni so nepredstavljivi, boleči, a resnični. Vedno znova nas preseneti, kako intuitivno, pogumno so se otroci, ki so vojno poznali le kot igro ali neko oddaljeno zlo, spopadli s smrtjo in preživeli. Bili so nevedni, a razumeli so marsikaj. Nekateri od pripovedovalcev se neradi spominjajo tistega obdobja svojega življenja, a se zavedajo, da morajo kot zadnje še živeče priče grozot spregovoriti. Z izurjenostjo raziskovalne novinarke in hkrati pisateljice Svetlana Aleksijevič zmore ustno izročilo visoke dokumentarne vrednosti oblikovati v berljiva, besedilno dovršena in izpiljena besedila. Knjigo lahko beremo kot zbirko spominov, kratke zgodbe, fragmentarni roman. Pri pisanju pred zgodovinskimi dogodki daje prednost čustvom, osebnim doživetjem in čutnim zaznavam. Čeprav avtorica piše o specifičnih dogodkih in okoliščinah, gre tudi za kolektivni spomin, glas otroka, ki je videl in doživel, česar ne bi smel. V predgovoru nas avtorica z navedbo Dostojevskega sprašuje, kakšna družba smo, če smo pripravljeni raniti, celo ubiti otroke. Pretresljivo, kruto in pomembno delo o ljudeh, ki so namesto otroštva (pre)živeli vojno.

Prispevala: Eva Zadravec, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Wolf Hall

Burno dogajanje na angleškem dvoru v 16. stoletju, v obdobju vladavine Tudorjev, v času vznika reformacije ter ločitve anglikanske cerkve od rimskokatoliške, če naštejemo le nekaj vidnejših premikov v tedanji Evropi, je sedaj zaživelo tudi v slovenskem prevodu prvega dela trilogije angleške pisateljice Hilary Mantel. Čeprav so Tudorji redno privabljali literarno, odrsko in filmsko pozornost, je posebnost upodobitve v Wolf Hallu predvsem živost glavnih akterjev ter iskriv humor, ki ob zvestobi zgodovinski točnosti poskrbi za izvrsten bralski užitek. Dogajanje prvega dela obsega čas med leti 1527 in 1535, torej obdobje, ko Henrik VIII poskuša doseči razveljavitev svojega prvega zakona s Katarino Aragonsko, da bi se lahko poročil z Anne Boleyn in si priskrbel moškega naslednika. Razveljavitev razdeli Anglijo in večino Evrope, saj ji v prvi vrsti nasprotuje papež. A v ospredje pripovedi Mantel postavi Thomasa Cromwella, človeka, ki se pojavi iz ozadja, pravzaprav z dna, sina nasilnega kovača in pivovarja, ki se po zaslugi iznajdljivosti, razgledanosti in dojemljivosti za razbiranje človeškega karakterja znajde kot učenec kardinala Thomasa Wolseyja, po (in nakljub) njegovemu padcu v nemilost pa v enega ključnih igralcev, ki izsekava pot Henriku VIII. Cromwell je za osrednji lik romana odlična izbira, saj preko njegovih bistroumnih uvidov, besednih bodic in širokih osebnih stikov spoznavamo pestro zasedbo glavnih in stranskih likov, od ljudi nižjih stanov, do meščanov, duhovščine, aristokracije, umetnikov in učenjakov, kot je Thomas More. Kot velja za vsako dobro zgodovinsko fikcijo in kot se izrazi Cromwellov sin ob branju legend o kralju Arthurju, je “nekaj od tega resnica in nekaj laži, ampak vse zgodbe so dobre.” In zgodbe iz trilogije, ki jo začenja Wolf Hall in so Mantel prinesle kar dva bookerja in BBC-jevo serijo, so izredno dobre.

Prispevala: Špela Plestenjak, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Glas v vetru

Napeta zgodba nas popelje v Jeruzalem in Rim kmalu po Kristusovi smrti in vstajenju. Hadasa je judovska sužnja, ki pripada krščanski veri, ki je v takratnem Rimu preganjana in hkrati zelo tvegana. Čeprav je Hadasa sužnja, pa s svojim pokončnim vedenjem in globoko vero gane srce rimskega aristokrata Marka. Tudi Hadasa se zaljubi vanj, vendar ostani sebi zvesta: verski prepad, ki ju loči, je prevelik, da bi se lahko poročila. Hadasa gre v svoji veri do konca, vse do arene, kjer prirejajo igre … Zgodovinski roman Francine Rivers, svetovno znane krščanske romanopiske, je prepričljiva literarna freska judovskega in rimskega sveta prvega stoletja našega štetja in izredno prepričljiv, psihološko pretanjen in fabulativno dognan literarni izdelek, ki bralca drži v pričakovanju in ga ne “izpusti” vse do zadnje strani.

Prispeval: Roman Rozina, Mestna knjižnica Grosuplje

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Šesti pečat

Drugi del trilogije je nadaljevanje romana Sonce Petovione. Dogajanje je postavljeno v čas med leti 284 in 304, v čas vladanja cesarja Dioklecijana in sledi usodi treh sester, Karite, Lucide in Serene, hčerk Sibidena Eksuperata ter vnukinj Ifigeneje, hčere prvega petovionskega kristjana Heliodorja, trgovca s svilo, ki smo ju spoznali v prvem delu. Eden od protagonistov je Sv. Viktorin Ptujski, drugi ali morda tretji petovionski škof. Je prvi pisatelj v latinščini z današnjega slovenskega ozemlja in mučenec. Po pisnih virih naj bi vodil staro cerkveno skupnost, v kateri je čutiti tudi maloazijske, sirske in palestinske vplive. Po Viktorinovih besedah v pisnem viru “Razlaga Razodetja in drugi spisi” naj bi šesti pečat, apokaliptično znamenje, prineslo veliki potres, s tem pa poslednje preganjanje Kristjanov in njihov konec. Kot Antikrista je videl cesarja Dioklecijana, tega pa kot ponovno obujenega okrutnega cesarja Nerona. Viktorin je bil obtožen krivoverstva in mučen. Zgodovinski roman sloni na resničnih zgodovinskih dogodkih in osebah, nekaj oseb pa je avtor ustvaril v svoji domišljiji in izvrstno dopolnjujejo zgodbo iz oddaljenega časa naše preteklosti na območju antičnega Ptuja. Knjiga zahteva poglobljeno branje in razumevanje zgodovine zgodnjega krščanstva in postopnega zatona rimskega imperija, v pomoč pa so obsežne avtorjeve opombe z razlago zgodovinskih oseb, ki nastopajo v romanu, izrazov, imen, krajev, časovnica zgodovinskih dogodkov ter arheološke, literarne in zgodovinske reference.

Prispevala: Neja Drevenšek, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Ariadna

Večina nas pozna grški mit o Tezeju, ki je premagal Minotavra – pol človeka, pol bika. Pri tem mu je pomagala kretska princesa Ariadna in z njeno pomočjo je našel pot iz labirinta, v katerem je vladal Minotaver. Tezej je pobegnil skupaj z Ariadno, nato pa jo zapustil na otoku Naksos. Kakšna pa je Ariadnina plat zgodbe in kaj se je z njo zgodilo po Tezejevem odhodu? Na ti dve vprašanji skuša britanska avtorica Jennifer Saint odgovoriti v pričujočem romanu. Gre za moderno, lahko bi rekli feministično predelavo mita, saj v ospredje postavi ženske, ki so bile v preteklosti zapostavljene. V grški družbi, ki jo spoznamo v romanu, so bile namreč popolnoma podrejene moškim, bogovi pa so jih pogosto kaznovali za grehe njihovih mož, bratov, sinov. Ariadna odrašča skupaj s sestro Fajdro, s katero sta si zelo blizu. Palači v Knososu s trdo roko vlada njun oče, kralj Minos, mama Pazifaa pa že od rojstva Minotavra ni več podobna sama sebi. Sestri vseeno odraščata brezskrbno, njune sreče ne zmoti niti prihod sedmih mladenk in sedmih mladeničev, ki jih morajo Atene vsako leto kot davek za Minosovo zmago v vojni poslati, da bodo žrtvovani Minotavru. Ko pa na Kreto kot tribut pripluje atenski princ Tezej, se življenji takrat že skoraj odraslih sester zasukata v nepričakovano smer… Britanski knjigotržci so roman uvrstili v ožji izbor za nagrado Waterstones Book of the Year 2021, priljubljen pa je tudi med bralci, saj je bil v ožjem izboru za najboljši fantazijski roman leta 2021 na portalu Goodreads.

Prispevala: Tamara Banko, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Mati kraljev : Elizabeta, vnukinja Barbare Celjske

Pred nami je psihološki portret ene ključnih osebnosti evropske zgodovine. Zaradi telesne prizadetosti, posledice kostne tuberkuloze, je bila Elizabeta Habsburška nezaželena nevesta. Vnukinja ogrsko-hrvaške, nemške in češke kraljice Barbare Celjske je bila poročena s postavnim poljskim kraljem Kazimirjem IV. Jagelonskim. S svojo modrostjo in znanjem je premagala družbeno zavračanje, na svojo stran s svojo karizmo pridobila soproga, preko svojih potomcev pa sta vladarja prenesla kri grofov Celjskih na evropske dvore. Vladala sta uspešno, skoraj neverjetno pa je, kako je sprva neuspešen zakon prerasel v ljubečo zvezo, v kateri se je rodilo trinajst otrok, s katerimi se zgodba poljske zgodovine nadaljuje. Pisateljica Zlatka Rakovec-Felser, dr. psih., je znana tudi po zgodovinskih romanih “Na valovih sreče in pogube: Kraljica Barbara Celjska” ter “Vražja Liza: Čarovnije v zraku”, v katerih odlično predstavi psihološki profil protagonistov. Tudi s pričujočo knjigo je opravila izjemno raziskovalno delo.

Prispevala: Neja Drevenšek, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

V morju zrnce soli

V zadnjem obdobju druge svetovne vojne Nemci izgubljajo na vseh frontah. Pred napredujočo rusko vojsko bežijo ne le vojaki, anpak tudi civilisti iz Vzhodne Prusije in baltiških dežel. S pomorsko evakuacijo prevažajo begunce v Nemčijo. Na to pot je namenjena tudi ladja Wilhelm Gustloff, na krov katere se vkrca voč kot deset tisoč potnikov. Skupina beguncev se znajde na skupni poti do pristanišča Gotenhafen. Pešačenje je naporno zaradi hudega mraza in pomanjkanja hrane, vendar si pomagajo med sabo in kot skupina lažje premagujejo ovire. Vsak od njih ima svoje skrivnosti in strahove, prav tako Joana in Florian. Zaradi vojne ljudje že dolgo trpijo, zato se vsi borijo, da čimprej pridejo na varno. Toda usoda jim ne nameni olajšanja in varnosti, saj je ladja torpedirana s strani ruske podmornice. Knjiga temelji na resničnih dogodkih in je bila večkrat nagrajena.

Prispevala: Anica Gubenšek Gračnar, Osrednja knjižnica Celje

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Firerjeve sirote

Zgodba nam nudi vpogled v del grozljivega dogajanja v času druge svetovne vojne. Postavljena je v samo središče, v mesto München, kjer skozi oči pogumne učiteljice Claudie opisuje stiske in dileme ljudi, ki jim je vojna odvzela dostojno življenje. Prisilno odpeljani ljudje, zapuščeni otroci in strogo omejeno gibanje ljudi prisili v pokorščino ali v lastno iznajdljivost. Claudio pritegnejo v mrežo ljudi, ki iščejo boljše možnosti življenja zase in za osirotele otroke, kjer s predanostjo, srčnostjo in pogumom priborijo boljšo prihodnost za mnogo otrok.

Prispevala: Vesna Dobnik, Knjižnica Radlje ob Dravi

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo