Zvrst: zgodovinski roman

Hommage Šiški polpretekle zgodovine

Lado Kralj, leta 2022 preminuli slovenski pisatelj, prevajalec, urednik, kritik in dramaturg svoj drugi roman posveča času od italijanske okupacije Ljubljane pa vse do petdesetih let 20. stoletja. Okoli Ljubljane se vije žica, italijanska fašistična oblast Šiškarjem vlada s trdo roko in po krutem načelu generala Maria Robotta: “Si ammazza troppo poco” (Še premalo jih pobijemo). Zgodba se osredinja na Ivana Kneza, mladega vosovskega kurirja, čigar očeta so, podobno kot avtorjevega, odpeljali v taborišče Dachau. Lado Kralj natančno dokumentira posamezne zgradbe, ulice Zgornje in Spodnje Šiške. Mnogi prebivalci in obiskovalci te ljubljanske mestne četrti jih bodo zagotovo prepoznali. V neposredni bližini gradu Jama, kjer danes stoji Bolnišnica dr. Petra Držaja živi Ivan. Njegovo mladostništvo je prepredeno z nasiljem, bridkostjo, smehom in tudi ljubeznijo. Srce mu ukrade bistra učenka samostanske internatske gospodinjske šole Eva Verdonik. Mladi Ljubljančani ne želijo biti le nemi spremljevalci aktualnega političnega dogajanja. Represiji se uprejo, veliko se jih pridruži partizanom ali pa postanejo kurirji. Tudi Ivana rekrutira prijatelj Jože Knafljič z ilegalnim imenom Kunde. Italijanska vojska se po porazih začne umikati in tehtnica vojne se prevesi na stran partizanov. Po začetni evforiji Ivan spozna, da nov režim morda ne prinaša nujno boljšega življenja. S prijatelji zapade v nostalgično melanholijo po časih, ko je grad še stal, mesto ni bilo prepredeno s cestami in so se lahko brezskrbno drsali na Koseškem bajerju. Ivanu ostane le ščepec upanja na snidenje z ljubeznijo. Oster popis dogajanja iz polpretekle zgodovine mestoma prekinjajo humorni, ironični pripetljaji, ki s svojo pristnostjo nekoliko razblinijo trpko, mračno snov romana. Ne bom se več drsal na bajerju je prejel nagrado kresnik za najboljši roman leta 2022 in nominacijo za Cankarjevo nagrado in kritiško sito.

Prispevala: Eva Zadravec, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Zgodba romana Majhno mesto, velike laži tako kot večina del avtorice Diane Chamberlain temelji na zgodovinskem dogodku – nastanku poštnih fresk. Projekt Post Office Mural je bil dejanski projekt iz obdobja depresije (1934–1943), ustvarjen za zagotavljanje dela umetnikom. Zvezna vlada je podpirala umetnost in bila zaradi tega močno kritizirana, saj je veliko ljudi verjelo, da obstajajo veliko pomembnejše potrebe od umetnosti. Gre za zgodovinsko fikcijo, ki obravnava umetnost in zgodbi žensk, ki ustvarjata 78 let narazen. Morgan Christopher prestaja kazen v zaporu zaradi tragičnega dogodka, ki ga ni storila. Ko ji nepričakovani obiskovalki ponudita rešitev, je ne more zavrniti. Ženski sta hčerka in odvetnica znanega umetnika Jesseja Jamesona Williamsa, ki je nedavno umrl, v svoji oporoki pa zapisal Morgan, študentko umetnosti, kot edino osebo, ki bo obnovila staro slikarijo, prvotno zasnovano za pošto v Edentonu v Severni Karolini. Fresko, ki je bila shranjena v umetnikovi omari in je prekrita z umazanijo, mora obnoviti pravočasno za odprtje umetniške galerije, ki jo je načrtoval Williams. Morgan, ki ne ve nič o restavriranju umetnin, priskoči na pomoč Oliver, kustos nove galerije. Ko delo napreduje, se na freski začnejo pojavljati čudne stvari. Iz umazanije se pojavijo kapljice krvi, nož, krvavo kladivo in celo motorno kolo. Morgan je zmedena, zakaj je slika tako skrenila s poti prvotne skice in iz radovednosti začne raziskovati Anno Dale, umetnico izvirne poslikave iz leta 1940, ki je bila na državnem natečaju izbrana za enega od zmagovalcev projekta poslikave pošte in je naenkrat izginila iz javnega življenja. Vzporedno se odvija zgodba leta 1940, ki se osredotoča na prihod Anne Dale v Edenton v Severni Karolini ter njene načrte, da bi ustvarila skico za fresko. Anna je neodvisna mlada umetnica, boemska po oblačenju in obnašanju. Tu je še Martin Drapple, domači portretist, ki se je prav tako prijavil na tekmovanje za poslikavo, a izgubil proti Anni, ter trije lokalni študenti umetnosti, ki Anni pomagajo pri ustvarjanju stenske poslikave. Toda prebivalci južnjaškega mesta so zgroženi nad pripravljenostjo belopolte ženske, da pomaga nadarjenemu temnopoltemu fantu. In potem se zgodi nekaj tragičnega in nepričakovanega, kar spremeni Annino življenje. Medtem, ko se rok, do katerega mora Morgan dokončati svoje restavratorsko delo, nezadržno bliža, pa se razkrije marsikaj …

Prispevala: Gabriela Grlica, Ljudska knjižnica Metlika

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Restitucija umetnin in družinske zgodovine

Roman prepleta dogajanje iz prve polovice 20. stoletja in sedanjosti. Hannah ob obisku babice Evelyn opazi nenavadno pismo in nejevoljna starka ji dovoli, da ga prebere. V njem je Evelyn navedena kot edina dedinja premoženja trgovca z umetninami Itziga Goldmanna. Nacisti so mu po vzponu Hitlerja na oblast zaplenili dela mnogih znanih slikarjev. Seznam vseh del, ki jih je imel v lasti je izginil, ostal je le opis nekaterih slik, ki ga je zapisala Evelynina mama Senta. Hannah se loti iskanja izgubljenih umetnin in ob tem spoznava kruto družinsko preteklost. Burne nemške družbene razmere usodno posežejo v življenja Sente in Evelyn. V izogib klišejskosti avtorica razkriva pristne značaje vseh štirih protagonistk. Materinska vloga zanje ni samoumevna, na videz hladen značaj pa ne pomeni nezmožnosti ljubezni. Temačnejšo vsebino prekinjajo lahkotnejše prigode mlade Hannah. Življenje jo potegne v vrtinec toksičnih odnosov, ljubosumja in zamolčanih skrivnosti. Novinarka in pisateljica Alena Schröder je v ganljivem romanu delno popisala tudi lastno družinsko zgodbo. V Nemčiji je roman več mesecev zasedal prvo mesto na Spieglovi lestvici najbolje prodajanih knjig.

Prispevala: Eva Zadravec, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knijgo

Roman, v katerem konec junakovega potovanja, predstavlja začetek njegove rasti.

Dogajanje tretjega Williamsovega romana v slovenskem prevodu je postavljeno v kansaški del ameriške prerije v 19. stoletju. V vas z zvenečim imenom Klavčev prehod se priseli študent Will Andrews, ki je ravnokar zapustil Harvard z namenom, da bi spoznal deželo in našel stik z naravo. Sprva naveže stik s prodajalcem bizonjih kož McDonaldom, ta pa ga seznani z domnevno nepokvarjenim lovcem na bizone, Millerjem. Takoj se dogovorita za skupno odpravo v oddaljeno pokrajino, kjer naj bi Miller pred časom videl velike črede bizonov. S sabo vzameta še Charleyja Hogea, Millerjevega globoko vernega in od pitja odvisnega prijatelja, ki naj bi gnal vprego z voli ter izkušenega odiralca kož Freda Schneiderja. Skupina mož je v svojih značajih zelo heterogena in njihova različnost vodi v razburkano popotovanje po neskončnih planjavah, kjer sicer najdejo obljubljeno deželo s številno čredo bizonov, a ne dočakajo obljubljenega srečnega konca. Williamsov Klavčev prehod nekateri uvrščajo v vestern žanr, a tu ne boste našli tipičnih elementov vesterna, kot so kavboji, Indijanci in črede krav. Središčna tema romana je iskanje samega sebe in poskus preživetja v nečloveških razmerah ter z ljudmi, ki jih komaj poznaš in so tako zelo drugačni od tebe. Prav tako besedilo govori o svetu, ki si ga želi človek podrediti, ne glede na opustošenje, ki ga bo pustil za seboj. Mešanih občutkov se oziramo na dejstvo, da je bilo v tem času pomor črede s približno tri tisoč bizoni zgolj zaradi pridobitve njihovih kož, popolnoma normalno dejanje. Nemalokrat so lovci v lovu na zaslužek iztrebili cele črede, za njimi je ostalo le strohnelo meso in kupi bizonjih kosti. Kljub temu, nam ob prebranem romanu ostane misel, da je kljub človeškemu pohlepu, narava močnejša. Poudari jo tudi avtor že na samem začetku, ko citira Ralpha Walda Emersona: »Tu bivata svetost, ki je v posmeh našim religijam, in stvarnost, ki odvzame avreolo našim junakom. Tu spoznamo Naravo kot poglavitno okoliščino, ki zasenči vse druge okoliščine in kakor bog sodi vsem ljudem, ki stopijo pred njegovo obličje.«

Prispevala: Franka Koren, Lavričeva knjižnica Ajdovščina

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo