Magistra komunikologije je pred nas postavila roman, ki ga poganja najmočnejša sila vseh časov. Ljubezen je tista, ki ne glede na spol, narodno pripadnost in siceršnja prepričanja poganja človekov svet. Suzana Zagorc je skozi junakinji v romanu naslikala podobe vsakega izmed nas. V nekem trenutku se prav gotovo lahko poistovetimo s Karmen, ki se z vso močjo trudi prepričati moža, da je ona s tremi njegovimi otroki boljša izbira od svoje prijateljice Ivanne, v katero se je njen Matija zaljubil. Ali pa se morda najdemo v Iris, ki službene poti izkoristi za obisk ljubimca, obenem pa se sprašuje, če je vredno… Njen ljubimec Jure se ne želi vezati, Iris pa bi več. Morda bi celo zapustila svojega Borisa. To bi naredila zanj in zase, tako živo se že dolgo ni počutila! Smo ženske tiste, ki pričakujemo preveč? Moški pa preprosto peljejo svoj “stil življenja”, ne ozirajoč se preveč na število otrok doma in njihovo vlogo pri vzgoji ter skrbi za dom. Nam je bilo ženskam to zapisano v genih, da se moramo podrediti, pozabiti svoja pričakovanja in sanje ter enostavno služiti družini? Morda! Morda pa ne! Odvisno iz katerega zornega kota gledamo na življenje in na roman pred nami! Avtorica zgodbi obeh družin spretno prepleta skozi prijateljstvo glavnih junakinj ter na ta način odstira ženske dvome in občutja. Bralke (in bralci) pa se stran za stranjo bolj obračamo k sebi ter se sprašujemo: Kaj bi jaz naredil/a v njeni/njegovi koži?
Prispevala: Aleksandra Papež, Knjižnica Lenart