Zvrst: ljubezenski roman

Nekoč uspešen in razvpit kipar Michelangelo Vitaliani pri svojih dvainosemdesetih letih v tihem spominu z zadnjimi vdihljaji obnavlja zgodbo svojega življenja in pojasni uganko mojstrovine Pietà Vitaliani, ki jo je ustvaril v spomin svoji življenjski prijateljici. Zaradi škandala so kip za vselej umaknili pred očmi javnosti in ga skrili v podzemlje opatije Sacra di San Michele, koder je varovan z železnimi vrati in najsodobnejšim alarmom, ključ do njega pa posedujeta zgolj glavni opat in njegov stvaritelj.

Rodil se je leta 1904 staršema iz Ligurije, ki sta si poskušala življenje ustvariti v Franciji. Še kot nerojenemu mu je mati prerokovala, da bo postal kipar, in krstila sta ga z imenom, ki se ga je sam sramoval – Michelangelo. V desetem letu starosti je izgubil očeta, z dvanajstimi pa ga je mati poslala nazaj v Italijo, k Albertu, čigar družina je dolgovala uslugo njeni, in mu plačala, da Michelangela obdrži ter ga izuči poklica kiparjenja. Že njuno prvo snidenje pokaže, da ne bosta prav lepo sodelovala, Mimo (nadimek, ki si ga je sam nadel) se je namreč v Albertovem življenju pojavil kot nebodigatreba, po vrhu vsega pa je bil pritlikave rasti. Skupaj odpotujeta v Pietro d’Alba, majhno vasico, koder Albert z denarjem, ki mu ga prinese Mimo, kupi delavnico, tam pa se zgodba ob srečanju Mima z Violo Orsini, plemkinjo njegove starosti, šele dobro začne razvijati.

Pripadata različnima stanovoma in v tistem času njuno prijateljstvo ni družbeno sprejemljivo, a neustrašna, pronicljiva in drzna Viola kljub temu najde način, kako z Mimom ohranjati stik in kaj kmalu drug drugemu postaneta nepogrešljiva. Skozi različna življenjska obdobja in osebne preizkušnje oblikujeta močno in trajno vez, ki ju v medsebojni naklonjenosti, pravzaprav ljubezni, kljub večkratnim tihim, bolečim razdorom in premorom povezuje vse do smrti. Združuje ju predvsem enakost v njuni drugačnosti. Viola, nerazumljena v svojih sanjah, hrepenenjih, vizijah in naprednih idejah, je neomajna v uresničevanju le-teh, Mimo kot pritlikavec pa je predvsem spregledan, podcenjevan in zasmehovan. Viola ga spodbuja k uresničevanju sanj in vanj verjame s tisto neomajno močjo, s katero sledi tudi svojim idejam. S knjigami, ki jih tihotapi iz očetove knjižnice, mu razširja obzorje in ga z opozorili in nasveti vseskozi poskuša usmerjati k sprejemanju pravih življenjskih potez. Včasih uspešno in kdaj tudi ne. Oba sta namreč v svojih odločitvah trmasta in nepredvidljiva, a sta globoko v sebi tudi ranjena in v tej ranljivosti drug drugemu morda še najbolj sorodna.

Ko se Mimo izkaže kot nadarjen kipar, ga družina Orsini zaradi lastnih političnih in finančnih koristi vzame pod svoje okrilje in mu s tem omogoči umetniško prepoznavnost in veljavo, vzporedno s tem pa ga vpleta v številne spletke in ga kot umetnika, nepazljivega in pišmeuhovskega kot je, zvabi celo v osrčje italijanske fašistične propagande. Zahvaljujoč Violi se ta njegov zdrs zanj srečno konča. Violina usoda pa je manj srečna in ko Mimo svojo prijateljico trajno izgubi, iz javnega življenja neznano kam izgine še sam.

Roman, odlikovan z najprestižnejšo francosko literarno nagrado Goncourt, nas že od prvih strani dalje zapeljivo vodi skozi politično burno prvo polovico 20. stoletja v Italiji, obenem pa nam deželo z omembami slikovitih krajev, samostanov, cerkva in drugih znamenitih stavb ter mnogih imen, ki jih avtor spretno umešča v zgodbo, približuje tudi kulturno in zgodovinsko. Ob boku te bogate kulise razmišlja o umetnikih in umetnosti ter vsakovrstnih odnosih, ki se spletajo tako znotraj družin kot med različnimi političnimi in verskimi klikami, v samo ospredje pa postavlja kleno prijateljstvo dveh, ki si ne bi mogla biti bolj različna, kot sta si bila, a vendar po duši tudi nadvse sorodna.

Čudovit, klasično spisan monumentalen roman, ki prizore slika na filmski način. In res, po njem film tudi že snemajo. Morda to dvoje niti ni naključje, njegov tvorec, francoski pisatelj Jean-Baptiste Andrea (1971), je namreč tudi filmski režiser in scenarist.

Prispevala: Renata Vidic, Valvasorjeva knjižnica Krško

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

André Aciman, avtor uspešnice Pokliči me po svojem imenu, ki ji je sledilo nadaljevanje Najdi me, se tokrat predstavlja s kratkim romanom Popolni dnevi, ki očara s slogovno izbrušeno pisavo kot z globino intimne pripovedi o večni ljubezni. Umeščen je v brezskrbni in ležerni čas poletja, v hotel na slikoviti italijanski Amalfijski obali. Prične se, ko k skupini prijateljev prisede skrivnostni tujec, ki je z elegantno pojavo že prej vzbudil njihovo zanimanje. Pripoveduje jim o sebi, svoji navezanosti na ta kraj, kamor prihaja že od otroštva. Prevzame jih s svojo zdravilno močjo dotika, s katero lahko odpravi bolečino, nato še s hipnotično močjo besed, ko odgrne čudežno sposobnost uvida zelo daleč v preteklost, tudi v pretekla življenja. O njih samih razkriva stvari, o katerih niso ničesar vedeli, ali pa so jih že zdavnaj pozabili. Popelje jih na »žalosti polne poljane« in s tem prebudi obžalovanja, spomine na nesrečne ali zatajene ljubezni ter tudi upanje, saj se zdi ta večer kot sen kresne noči: »Prostori se odpirajo, napake se popravljajo, usode se odmotavajo in vse se lahko uredi.« Kar se sprva zdi kot naključno srečanje, se izkaže kot premišljen korak usode, ko se znova prekrižajo poti nekoč ločenih ljubimcev.

Prispevala: Anja Ogrizek, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Knjiga Padam na besede je prvi roman avtorice Jerce Cvetko, izšla je v Razmerjih, novi zbirki Cankarjeve založbe. Bralca pritegne že naslov knjige, saj že na prvi pogled namiguje na moč in vpliv besed v naših življenjih. S preprostim, a hkrati poetičnim izrazom vzbudi radovednost. Tako popolnoma odraža osebnost glavne junakinje Iris, ki se navdušuje nad literaturo in občasno piše poezijo v svoj žametni zeleni zvezek Viharnik. Besede zanjo niso le sredstvo komunikacije, temveč nosilke čustev, lepote in inspiracije. Pisateljica subtilno poudari, kako izrečene besede vplivajo na Iris in  oblikujejo njen notranji svet.

Roman predstavlja zgodbo o življenjskih preobratih, iskanju ljubezni po razpadu dolgoletne zveze in samoiskanju. Iris je pri svojih štiridesetih  popolnoma predana svoji karieri napovedovalke na prireditvah, nato pa se sooči z nenadnim razpadom zveze. Ko jo zapusti dolgoletnih partner, s katerim sta si prizadevala ustvariti družino, se znajde na razpotju in njeno življenje se temeljito spremeni. Skozi pripoved se nežno in hkrati realno prikazujejo izzivi sodobnih odnosov, še posebej v obdobju, ko se ženska sooča s pritiski okolice glede kariere in biološke ure. Da bi Iris našla novo smer, se preseli v majhno garsonjero in po predlogu prijatelja poskusi srečo na zmenkarski aplikaciji Tinder. Sledimo ji skozi serijo neprijetnih zmenkov, grenkih izkušenj, ki ne prinesejo veliko uspeha, ampak povzročajo še nadaljnje nevšečnosti. Na koncu jo usoda vodi v skrivnostno brunarico na podeželju, ki je last enigmatičnega »drvarja«. V brunarici odkrije sama sebe in ti ključni trenutki pripomorejo k njenemu osebnemu in čustvenemu preporodu, kar jo vodi v korenite spremembe v življenju, tako v ljubezenski kot tudi karierni poti.

Avtorici uspe v knjigi ustvariti zelo oseben in intimen ton, s svojstvenim slogom opisuje tako drobne kot bolj zapletene trenutke v življenju, kljub preprostosti jezika pa v zgodbo vplete simboliko in globoka sporočila. To je roman o upanju, ponovnem odkrivanju sebe in veri v ljubezen, tudi v zrelih letih.

Prispevala: Nuša Ramšak, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Kate Frost je avtorica več ljubezenskih uspešnic, vključno z Knjigarno na Maldivih, o kateri smo že pisali. Avtorica živi v Bristolu v Angliji in je soustanoviteljica Storytale festivala, knjižnega festivala za otroke in mladostnike, ki so ga ustanovili leta 2019. Najbolj poznana pa je po svoji trilogiji Time Shifters, ki je namenjena otrokom med 9. in 12. letom starosti. Avtorica dogajanje v svojih ljubezenskih romanih postavlja na različne čudovite lokacije, od grških otokov, Madeire, Maldivov itd. Tokrat se zgodba odvija na portugalskem otoku Madeira, kjer bo Tabitha kot skrbnica hišnih ljubljenčkov preživela tri tedne. Pazila bo na mačko in dva psa, medtem ko bosta lastnika zdoma. V preteklem letu je s tem dodatnim delom poleg tega, da je glasbenica in piše tekste, prepotovala že enajst držav. Tokrat se veseli, da bo imela vilo zase in se bo lahko poleg čuvanja živali posvetila pisanju pesmi. Nekega večera pa jo ponoči zbudi hrup v hiši in znajde se pred sinom lastnikov, za katerega sploh ni vedela, da obstaja. Sin Raff je mislil, da bo hiša prazna in je z nekaj truda le uspel prepričati Tabitho, da ostane nekaj noči. Kakorkoli pa si je Tabitha želela, da Raff odide bolj ko ga spoznava in ko spoznava razloge, zakaj ga starša nikoli nista niti omenila, bolj mu postaja naklonjena. Čeprav se boji nove zveze in novih začetkov, saj je imela bolečo preteklost, si po drugi strani želi, da bi se z nekom zbližala in se mogoče celo ustalila.

Prispevala: Neža Molnar, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo