Založnik o knjigi:
Medved je splezal visoko na drevo, tako kot to pač počnejo pogumni medvedi. Toda z drevesa se ni upal spustiti. Na srečo mu je na pomoč priskočila miška.
Prelepa zgodba o tem, kako je veliko lažje biti pogumen skupaj. Spodbujala nas bo v trenutkih, ko pogum najbolj potrebujemo. Otroku sporoča, da je ovire veliko lažje premagovati v družbi. Vsaka, še tako majhna pomoč, pa pri tem še kako prav pride.
Knjiga je namenjena otrokom od 3. do 9. leta starosti.
Avtorica, mojstrica psiholoških romanov, nas tudi v tej zgodbi pusti v nevednosti vse do nepredvidljivega preobrata zgodbe in drži napetost vse do konca.
V manjši podružnici podjetja, ki se ukvarja s prodajo prehranskih dopolnil zaposlijo novo računovodkinjo Dawn.
Dawn je malce posebna, zelo organizirana, dosledna in natančna, vendar ima težave z medosebnimi odnosi. Zelo si želi prijateljskih odnosov, vendar s svojim vedenjem druge kar hitro odvrne, ker je preveč vsiljiva in brez najmanjšega občutka za čustva in občutke sogovornikov. Je velika ljubiteljica želv in tudi sama si pogosto želi, da bi imela na sebi oklep v katerega bi se lahko skrila. Med sodelavci je kot siva miška velikokrat tarča posmeha, vendar se pravi obrazi in odnosi sodelavcev pričnejo kazati šele po njenem sumljivem izginotju.
S pomočjo detektiva, ki preiskuje izginotje, dobimo vpogled v intimna življenja posameznikov, njihovo povezanost in motive za zločin. Kdo bi želel škodovati računovodkinji? Kaj je odkrila? Za koga je predstavljala nevarno grožnjo?
Prispevala: Vesna Dobnik, Knjižnica Radlje ob Dravi
Prvenec ameriške pisateljice Shelby Van Pelt je na mah osvojil srca bralcev. V njem je presenetljivo glavni pripovedovalec orjaška tihomorska hobotnica Marcellus. Dneve, ki jih preživlja v ujetništvu v Pugeškem zalivu na severu Amerike si krajša z opazovanjem primerkov človeške vrste. Ti se mu zdijo dolgočasni, presenetljivo neumni in priskutni. Zanimanje mu vzbudi le priletna čistilka Tova. Po moževi smrti ob večerih prihaja čistit akvarij in z Marcellusom stketa prav posebno, nenavadno prijateljstvo.
Pisateljica, ki ima tudi švedske korenine, je izvrstno ubesedila lik Tove Sullivan – neskončno prijazne, a čustveno zagonetne in s čistočo obsedene Švedinje. V nepojasnjenih okoliščinah je pred več kot tremi desetletji izgubila sina edinca, ki je za seboj pustil neizmerno praznino. Pripoved spretno vijuga med zgodbami likov, ki so na prvi pogled nepovezane. Napetost se stopnjuje, Marcellus pa ve več, kot bi pričakovali od mehkužca. A nenazadnje gre za nadvse bistro bitje …
Bralci po vsem svetu so z navdušenjem sprejeli ta topel, duhovit in ganljiv roman. Med drugim je bil izbran za knjigo leta po izboru časopisov Chicago Tribune, USA Today in New York Times. Na portalu Goodreads je prejel naziv za najboljši roman in prvenec leta 2022. Uvrstil se je tudi na Amazonov seznam najbolj branih knjig. Slovenska založba Beletrina pa ga je uvrstila v svojo zbirko Žametna beletrina, ki prinaša slovenske in svetovne bralne uspešnice. Vsekakor branje, ki ga toplo priporočam!
Prispevala: Špela Činkelj, Knjižnica Kočevje
Pariška knjižnica je zgodovinski roman o Ameriški knjižnici v Parizu in vlogi, ki jo je ta imela med nacistično okupacijo v drugi svetovni vojni. Ustanovljena je bila leta 1920 pod okriljem Ameriškega knjižničarskega združenja z osnovno zbirko knjig in periodičnih publikacij, ki so jih ameriške knjižnice podarile osebju oboroženih sil Združenih držav. Avtorica Janet Skeslien Charles je navdih za pisanje dobila leta 2010, ko je bila zaposlena kot vodja programov v Ameriški knjižnici v Parizu, kjer se zgodba v veliki meri dogaja.
Roman je sestavljen iz dveh zgodb. Ena je postavljena v Pariz, kjer se februarja 1939 mlada Odile Souchet pripravlja na razgovor z gospodično Reeder za sanjsko službo v knjižnici. Razen tega, da se njen bolehni brat dvojček odloči vstopiti v vojsko, je njeno življenje skorajda popolno: zaljubi se v čednega policista, ki ji ga predstavi oče, policijski komisar, s svojimi sodelavci se odlično razume, prav tako tudi z obiskovalci knjižnice, ki se tam redno srečujejo. Vendar pa je vojna neizogibna in ko Pariz zasedejo nacisti ter Judom in tujcem prepovejo obiskovanje knjižnice, se zaposleni na vse načine trudijo, da njeno delovanje ne bi zamrlo.
Druga zgodba se odvija leta 1983 v Montani, kjer osamljena in žalujoča najstnica Lily ustvari posebno vez s starejšo ovdovelo sosedo Odile, ki živi odmaknjeno od ostalih prebivalcev mesta, za katero pa odkrije, da skriva temno skrivnost. Seveda je eno od vprašanj, kako in zakaj je Odile, ki je bila tako zaljubljena v Pariz in svojo službo v knjižnici, končala v Montani, vendar šele tu pride do »razkritja«, ki poveže obe zgodbi.
V knjigi je kar nekaj oseb tistega časa, med njimi npr. direktorica Dorothy Reeder, knjižničar Boris Netchaeff in baronica Clara de Chambrun, ki so bili življenje, srce in duša knjižnice v nemogočih vojnih razmerah. Glede na to, da roman temelji na resničnih dogodkih, pa je avtorica poskušala ujeti bistvo knjižnice – prijetno skupnost osebja, prostovoljcev in članov, ki prihajajo iz različnih okolij, a se družijo zaradi ljubezni do branja.
Prispevala: Gabriela Grlica, Ljudska knjižnica Metlika
Ženska iz samopostrežne trgovine je prvo delo sodobne japonske pisateljice Sayaka Murata, prevedeno v slovenski jezik. S tem romanom je postala dobitnica najprestižnejše knjižne nagrade na Japonskem, nagrade Akutagawa. Glavna junakinja Keiko, ženska sredi tridesetih let, na svet gleda z drugačnimi očmi. Ugotavlja, da ji različno dojemanje sveta, iskrenost in njena lastna individualnost prinašata samo težave. Strah pred nesprejetostjo in etiketo čudaštva jo žene v obupna prizadevanja za dosego “normalnosti” in s tem sprejetosti v družbi. Zaposli se v trgovini, kjer ji v podrejanju normam in ustaljeni rutini, uspe najti notranje ravnovesje. Le tako se počuti kot del dobro utečenega kolesja in sama “normalen”, delujoč delček sveta. Kaj moramo v življenju doseči? Kaj se od nas pričakuje in kaj je normalnost?… To je le peščica vprašanj, ki se nam porajajo ob branju. Knjiga, napisana v preprostem jeziku, s pridihom Japonske, je neobičajna, globoka, upajoča in iskrena pripoved, ki postavi ogledalo družbenim normam in prilagajanju posameznika le-tem.
Prispevala: Simona Pišorn, Osrednja knjižnica Celje
Založnik o knjigi:
Rdeči pandi Pipi in Kiti sta mali sestrici, ki živita visoko v gorah. V kepico zviti počivata v toplem zavetju mamine ljubezni. Obljubili sta, da ne bosta odšli po svoje in bosta vedno pazili druga na drugo. Ko sta bili večji, si je Kiti zaželela raziskati svet. Nekega dne se je odločila, da se poda na razburljivo pustolovščino daleč od doma. Pipi ni imela nikakršne izbire …
Napeta pripoved Rachel Bright in Jima Fielda o družinski ljubezni in o tem, da ne smemo prelomiti obljub.
Knjiga je namenjena otrokom od 3. do 8. leta starosti.
Rudi Mlinar se je v zadnjih letih posvetil predvsem pisanju biografskih romanov, knjigo Kamav tu (v romskem jeziku ’ljubim te’) pa je napisal, ker sta ga pritegnila usoda Romov in njihov način življenja. Čeprav gre za roman in ne kakšno strokovno delo, v njem dobro začutimo nestrpnost, zadržanost in zapostavljanje »drugačnih«, tako pri odraslih, ki z gnevom govorijo o ciganih, posledično pa romskih otrok medse ne sprejmejo niti njihovi sošolci. Zgodba je razdeljena na dva dela. V prvem pisatelj prikaže življenje v romskem naselju, problematiko šolanja Romov, njihove prigode, razhajanja, težave, pa tudi dejanja, o katerih včasih beremo v črni kroniki. Glavna junaka, romski deček Zoran in Milena, deklica iz premožne družine, se kljub vsem prepovedim družita in si pomagata, zato se Milenina družina odseli v tujino, saj naj bi tako prekinili vse stike med njima. Drugi del romana se dogaja deset let kasneje. Zoran in Milena se po naključju srečata v Ljubljani, kjer oba študirata. Njuno prijateljstvo je še vedno živo in počasi preraste v ljubezen, ki pa ji Milenina starša še vedno ostro nasprotujeta. V Sloveniji je verjetno malo etničnih skupin, o katerih ostaja toliko predsodkov, kot so Romi. Rudi Mlinar nas z romanom Kamav tu opomni, kako krivično je predsodke posploševati na celotno populacijo. Tudi Romi so navsezadnje ljudje kot vsi drugi, so takšni in drugačni, in kot takšne jih je treba sprejemati.
Prispevala: Gabriela Grlica, Ljudska knjižnica Metlika
Ljubezen je nagrada za ljubezen
Biografski roman o svetovno znanem kanadskem pevcu, tekstopiscu, pesniku in pisatelju je delo nemških zakoncev, ki ustvarjata pod psevdonimom Sylvia Frank. S pisanjem romanov se zakonca uveljavljata že nekaj let – sicer pa je Frank izobraženi doktor etnologije, Sylvia diplomirana ekonomistka. Zgodba opisuje življenje mladega kanadčana, Leonarda Cohena, ki se v želji po uveljavljanju v pisateljskih vodah odloči svoj novi roman napisati v Londonu. Naseli se pri strogi podnajemnici, ki ji mora ves čas dokazovati svoj napredek pisanja romana. A Leonard v mestu ne čuti prave ustvarjalne žilice, zato ga novica o obstoju idiličnega grškega otoka, mimogrede, tam naj bi se naselili tudi prvi umetniki, tako navduši, da se odloči odpotovati in svoje delo zaključiti tam. Grški otok Hidra kmalu postane pravi raj za mladega pisatelja. Še posebej, ko mu pot prekriža Marianne, ki na otoku živi s svojo družino. Njuni življenji se še močneje pričneta prepletati, ko mlada Norvežanka izve, da jo vara mož. Leonard ji v tem težkem času nesebično stoji ob strani. Postane tudi njegova muza, navdih za pisanje romana, za katerega Leonard misli da bo velik uspeh. A žal, vse prej kot to. Ko ga kritiki uničijo, Leonard zapade v veliko depresijo. Edina, ki verjame vanj, v njegov talent, je Marianne. Kupi mu kitaro z mislijo, da ga spodbudi k ustvarjanju pesmi. Kupljeno darilo se kmalu izkaže za odlično rešitev, vendar, je to tudi rešitev njunega odnosa? Roman, ki bralca ne pusti ravnodušnega, saj daje vedeti kako veličastna in edinstvena je lahko ljubezen dveh, ki se imata resnično rada.
Prispevala: Manuela Fonda, Mestna knjižnica Ljubljana
Mehansko radovedno oko kamere
Mladinski roman Samante Kobal se dogaja na novogoriškem v ospredju zgodbe so seveda mladi junaki. Skoraj sedemnajstletnega Tomaža skozi odraščanje opazuje tudi mehansko oko kamere in pisateljica nam s to dvojnostjo lažje prikaže dogajanje. Tomaž, ki je neke vrste družabni samotar, ima nekaj dobrih prijateljev (Nejca in Ivana, ter sosedo Manco) s prihodom nove sošolke in sosede Terese pa se mu svet zatrese, saj se vanjo zagleda. Teresa, ker je italijanka, postane žrtev nasilnežev, ki še vedno doživljajo podedovane travme iz pretekle zgodovine in spominov na fašizem v teh krajih. Strah, ki se v mladostnikih zaradi nasilja razrašča, bi jih lahko ohromil, toda le skupaj se lahko spoprimejo z njim. Napet mladinski roman, ki se ukvarja s sovraštvom in nasiljem, ki pa se jima nasproti postavita prijateljstvo in sprejemanje drugačnosti. Posebej je potrebno izpostaviti, da je avtorica v roman vnesla kar nekaj narečja in italijanščine, ki nas še bolj pristno postavita v kraj dogajanja.
Prispevala: Ana Dolinšek, Mariborska knjižnica
Založnik o knjigi:
Kaj je strah? Zakaj bi se morali bati nečesa, česar ne poznamo? Kaj se z godi, ko nas je strah?
Če kdo, bo na vsa ta vprašanja znal odgovoriti iznajdljivi Tomaž.
Knjiga je namenjena otrokom od 3. do 9. leta starosti.
