Iskanje COBISS
Iskanje COBISS

Zvrst: fantazijski roman

Čarovnik Howl in gibljivi grad

Ko greš iskat srečo, ne smeš dlakocepiti.

Mladinski fantazijski roman v originalu zapisan leta 1986 prihaja med bralce tudi v slovenskem prevodu Maruše Lorger Bračič. Po romanu za katerega pravijo, da je dragulj fantazijske književnosti in je bil tudi nagrajen z nagrado phoenix, je bil posnet tudi animirani film za katerega je zaslužen japonski režiser Hayao Mijazaki.
V deželi Ingarija, v cvetočem mestu Tržišče, živijo tri sestre Klobučar, najstarejša Sofija in mlajši Loti in Marta so hčere premožnih lastnikov trgovine z damskimi klobuki. Zaradi smrti očeta so se dekleta prisiljena podati vsaka v svoje vajeništvo. Sofija prevzame domačo delavnico in trgovino. S klobuki se pogovarja in jim vdahne čarobno moč, čeprav se tega ne zaveda. Loti vajeništvo opravlja v slaščičarni, Marta pa pri čarovnici Plavec.
Zaplet se prične, ko Sofijo v prodajalni klobukov obišče čarovnica iz Pustinje in jo uroči. Sofija postane mršava starka. Kot najstarejša od sester verjame, da ji ni usojeno, da bi bila srečna. Tako sprejme, da je uročena, da zgleda stara devetdeset let, da je počasnejša in nerodnejša, a vseeno zdrava starka in se odpravi na pot. Ob poti sreča in reši strašilo, mršavega psa, sprehajalno palico, pastirja. Vsa ta bežna srečanja bodo pripomogla k novim zapletom in razvoju zgodbe.
Ker ne ve kam naj gre, se odloči, da bo vstopila v Howlov grad. Howl je čarovnik slabega slovesa, ki ugrablja dekleta in jim krade srca, živi pa v gibljivem gradu, ki ga poganja demon Kalcifer. V gradu pa živi tudi vajenec Mihael, ki starko sprejme. Sofija se odloči, da bo v gradu ostala in se ponudila za čistilko. Z demonom Kalciferejem sklene kupčijo, da si bosta pomagala preklicati uroke, ampak Sofija mora v gradu ostati vsaj mesec dni. Ko končno spozna čarovnika Howla ga skuša prepričati, da bi bila njegova čistilka. Toda Howl se ne pusti prepričati v nič, saj sovraži, če se ga sili v kakršnokoli odločitev, vendar je tudi ne nažene iz gradu. Sofija ga zaradi tega poimenuje izmotalo.
Sofija sedaj lahko opazuje čarovnika in spremlja vse dogajanje. Izjemno zanimivo je tudi opazovati pogled dekleta skozi oči starke. Kako se spreminja njeno gledišče in posledično tudi razumevanje okoliškega sveta. Sofija pa seveda ne spregleda niti vseh ljubezenski zapletov, nalog čarovnika, urokov, prepletanja in reševanja ovir s trmo in novimi zapleti. Hkrati pa gibljivi grad ostaja ves čas osrednje prizorišče dogajanja. Tudi konec bralca ne pusti ravnodušnega. Napet roman o čarovnikih, ki bo pritegnil vse ljubitelje fantazijskih svetov.

Prispevala: Ana Dolinšek, Mariborska knjižnica

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Četrto krilo

“Leti ali umri!”

Violet Sorrengail kot tretjerojenka generalinje in pisarja ni računala na vojaško kariero jahača zmaja kot njena nadarjena brat in sestra, temveč se je vse življenje pripravljala, da se kot oče poda v kvadrant pisarjev in nato v arhive. Prisiljena vstopiti v kvadrant jahačev – če sploh premaga oziroma preživi vstopni preizkus – se mora spopasti ne le z ovirami lastnega nadpovprečno krhkega telesa, temveč tudi z nenehnimi grožnjami poškodb in smrti.

Na vojaški akademiji je smrt nekaj vsakdanjega – na oglasni deski seznam preminulih posodabljajo dobesedno vsak dan, saj so nevarni tako treningi na terenu kot treningi bojevanja med kadeti. Med slednjimi so tudi otroci usmrčenih upornikov; nedostopen in skrivnosten, a izjemen jahač Xaden je celo vodja četrtega krila in Violet, katere mati je odgovorna za smrt njegovega uporniškega očeta, odkrito želi smrt. Vse usposabljanje sicer vodi do obreda povezovanja in kasneje urjenja z zmaji, ki jih je vedno manj od kandidatov – to le še dodatno spodbudi sovražnost med njimi, pa tudi sami zmaji niso ravno najbolj prijazna bitja. Povezati se z zmajem jahaču pomeni vse – deliti z njim misli, preko njega usvojiti uporabo magije, morda celo razviti svojo edinstveno sposobnost in nenazadnje tudi umreti, če umre zmaj. Spopadi na mejah so vedno pogostejši, žrtve vedno večje, državne skrivnosti vse bolj sumljive … Violet mora nenehno varovati svoj hrbet in pravilno ločiti sovražnike od prijateljev.

Ameriška pisateljica Rebecca Yarros je verjetno najbolj znana prav po Četrtem krilu, ki je prvi del serije Empirjan. Ta napeta vojaška, fantazijska in malce tudi ljubezenska serija je hitro postala senzacija na družbenem omrežju TikTok in osvojila ljubitelje fantastične književnosti, denimo serij Stekleni prestol in Dvor trnja in vrtnic.

Prispevala: Lija Gantar Verbič, Mestna knjižnica Kranj

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Srebrne vezi

Napeta ljubezenska pravljica v svetu slovanskih mitoloških bitij

Srebrne vezi se morda sliši kot nekaj nežnega in pravljičnega, a so to v resnici trdi okovi, s katerimi so zasužnjena številna nečloveška (ali ne popolnoma človeška) bitja. Posebej rad se jih poslužuje knez Jaroslav, ki tudi z drugimi okrutnimi metodami poskrbi za svoji moč in veljavo v deželi. Njegova hčerka, knežna Mila, se mu po krutem soočenju, v katerem je bil zasužnjen njen brat, upre in pobegne. Pridruži se pisani druščini bojevnika Gabra, ki si prizadeva za konec Jaroslavove strahovlade in maščevanje vseh, ki jim je knez kaj hudega storil – ne le ljudi, temveč tudi pasjeglavcev, besov, čatežev, nenazadnje tudi Miline matere, rusalke …

Mila se v družbi zvestega domovoja Leska skuša znajti v svetu izven varnega obzidja gradu, da bi sčasoma rešila brata, in odpira srce tako svojim skritim močem kot Gabru, ki hitro spozna, da rastočim čustvom do pogumne knežne ne bo mogel ubežati.

Avtorica je sicer v žanru ljubenske fantastike že precej domača; pod imenom Zoe Ashwood je napisala že več knjig v angleščini, Srebrne vezi pa so njen prvi roman v slovenščini, ki je z romanom Prste stran Karmen Petric “otvoril” Razmerja, novo zbirko Cankarjeve založbe.

Prispevala: Lija Gantar Verbič, Mestna knjižnica Kranj

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Ministrstvo za prihodnost

Prihodnost se odvija zdaj

Podpisnice Pariškega podnebnega sporazuma na 29. konferenci pogodbenic v Bogoti leta 2024 zaradi neuspešnega reševanja področja ogljikovih emisij ustanovijo posebno Telo za izvajanje Sporazuma. Agencije, ki jo 2025 ustanovijo v Zürichu, se kmalu oprime ime Ministrstvo za prihodnost. Kmalu po začetku delovanja ministrstva se začnejo težave na planetu množiti. Katastrofe so vse pogostejše, priča smo strašnim sušam, poplavam. Vročinski valovi jemljejo milijone življenj. Živali in rastline izumirajo po tekočem traku. Morska gladina se dviguje. Emisije ogljikovih delcev v zraku dosežejo najvišje vrednosti v vsej zgodovini meritev. Podnebnih prebežnikov je vse več. Države se poskušajo organizirati vsaka po svoje, večina pa jih še vedno tišči glavo v pesek, skrbi jih le kapitalizem ter njegov vladar – denar. Na čelu Ministrstva za prihodnost je Mary Murphy. Z ekipo izjemnih strokovnjakov za različna področja skuša države po svetu spametovati in jih prisiliti k ukrepanju. Najtrši oreh so finančniki, nacionalne banke in zakonodajalci, ki se nikakor ne želijo odpovedati ogromnim dobičkom. Ko se začnejo tudi akcije Kalijinih otrok, skupine, ki v imenu planeta razstreljuje ladje, letala, elektrarne in uničuje vse, kar uporablja fosilna goriva, ko v Davosu zaprejo najbogatejše za teden dni v mesto, kot da bi jih ugrabili, se Mary vpraša, ali je to morda način, ki bi ga morali ubrati tudi pri njeni agenciji. Ko se o tem zaupa sodelavcu Badimu izve, da se to že dogaja. Badim je glede dejavnosti Črnega krila skrivnosten. Mary mu zaupa in to bi moralo biti dovolj, da njuno delovanje izzove uspehe pri doseganju ciljev Pariškega sporazuma. Mary po mukotrpnih poskusih prepriča največje bančnike v uvedbo ogljičnega kovanca, vrstijo se akcije naravovarstvenikov, prihaja do protestov, stavk. Ministrstvo uspešno vpelje novo platformo na internetu, ki postane shajališče borcev za ohranitev planeta. Nekatere od držav, med prvimi Indija, ki je zaradi vročinskih valov najbolj prizadeta, delijo domiselne rešitve z vsem svetom. Čeprav sprva za nižanje temperature na Zemlji v Indiji uporabijo geoinženiring, prav tako ga v ZDA uporabijo za končanje procesa taljenja ledenikov, se tekom desetletij začnejo kazati pozitivne spremembe. Bo to dovolj za rešitev planeta? Bo dovolj za sedem naslednjih generacij? Bo Ministrstvo sposobno izvleči svet iz blata? In Mary, bo končno lahko odšla v miren pokoj in uživala v Alpah? Žanrsko sodi Ministrstvo za prihodnost med znanstvenofantastične romane, ki se ukvarjajo s klimatskimi spremembami. Avtor se loteva ekoloških tem, ne prizanaša sedanjim političnim odločitvam in kapitalističnemu ustroju sveta, potrošništvu, bogatenju nekaj odstotkov prebivalcev Zemlje na račun vsesplošnega pomanjkanja za preostali svet. Pred nami je izjemno berljiva knjiga, neprizanesljiva do vseh, ki na svet še vedno gledajo skozi rožnata očala. In še nekaj: leto, ko je nastalo Ministrstvo, je pravzaprav že danes.

Prispevala: Simona Solina, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Človeška bitja

Je kljub umrljivosti in drugim pomanjkljivostim vredno biti človeško bitje?

Obiskovalec iz vesolja, ki pride na zemljo z eno nalogo, in sicer preprečiti tehnološki napredek človeštva (ki bi potencialno imel slab vpliv na celotno vesolje), piše svoje vtise in doživetja na Zemlji. Prihaja z oddaljenega planeta, kjer so vsi neumrljivi in imajo vsi vse znanje, ki ga kot vrsta premorejo. Pri njih ni vojn, ni nasilja, ni sovraštva … a hkrati tudi ni pozitivnih plati, ki jih pozna človeštvo npr. ljubezni, hrepenenja, družine. Človeška bitja se mu zdijo gnusna. Gnusijo se mu vsi vidiki človeka, najbolj pa ga moti nos na človeškem obrazu. Ne razume, zakaj se človeška bitja oblačijo in zakaj jedo živali. A počasi se začne prilagajati, človeška bitja se mu ne gnusijo več toliko – kot profesor matematike Andrew Martin začne prebirati poezijo (Emily Dickinson), poslušati rock glasbo in vzljubi kikirikijevo maslo. A kar je še najbolj čudno: vzljubi tudi profesorjevo družino in družinskega psa. Ko se njegova čustva do družine poglobijo, začne dvomiti o svoji misiji. Začne se spraševati, ali je biti človek pravzaprav tako grozno – sicer so res umrljivi, prepirljivi in nasilni, a to odtehtata ljubezen in družina. Gre za ganljiv in smešen znanstvenofantastični roman angleškega pisatelja Matta Haiga, ki piše tudi strokovne knjige, v leposlovju pa je poznan po romanu Polnočna knjižnica.

Prispevala: Branka Mrđenović, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Volčje oko

Kdor hoče videti, mora gledati s srcem

Volčje oko francoskega avtorja Daniela Pennaca velja za klasično delo mladinske književnosti. V izvirniku je izšlo leta 1984, zdaj pa ga lahko v prevodu Srečka Fišerja mladi in odrasli bralci beremo tudi v slovenščini. Kraj dogajanja je živalski vrt, v katerem živi enooki volk po imenu Sinji, ki nekega dne dobi prav poseben obisk. Pred njegovo ogrado se pojavi deček in nepremično strmi vanj. Volk se zanj sprva ne zmeni, nato mu začne iti na živce, sčasoma pa se med njima splete prav posebna vez. Postopoma si brez besed razkrijeta svoji zgodbi in nas s pripovedovanjem odpeljeta daleč na sever oziroma jug. Sinji pripoveduje o svoji družini in nenehnem begu pred ljudmi, medtem ko so življenje dečka, ki mu je ime Afrika, potem ko je ostal brez staršev, zaznamovale predvsem živali. Navidez preprosta, a večplastna zgodba s presenetljivim koncem govori o sočutju, prijateljstvu, izgubi, osamljenosti, odnosu človeka do narave, pa tudi o moči domišljije in pripovedovanja.

Prispevala: Maruša Mugerli Lavrenčič, Goriška knjižnica Franceta Bevka

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Jaz, čebela

Mladinska distopija o družini, pogumu in prijateljstvu

Zgodba se dogaja v prihodnosti, v svetu brez čebel, ko njihovo delo opravljajo revni, spretni in pridni otroci. Še ne desetletna deklica Mirabela živi s svojo sestro Magnolijo in dedkom na eni izmed sadjarskih kmetij na podeželju, kjer skupaj z drugimi otroki pomaga pri delu v sadovnjakih kot pobiralka mrčesa. Nadvse pa si želi le tega, da bi s puhastim čopičem in koškom za cvetni prah za pasom urno plezala po drevesih in na sadne cvetke nanašala cvetni prah in tako poskrbela, da bodo sadna drevesa bogato rodila. Delo na kmetiji je težko, a hrane je dovolj in delovodja je prijazen, prav tako njen dedek in prijatelji. Mirabela je srečna in zadovoljna. Potem pa se nekega dne njena mama, ki gospodinji pri bogati družini v mestu, odloči, da je čas, da začne tudi njena najmlajša hči služiti pravi denar in jo s silo odpelje v neznano mesto. Mirabeli se podre svet, a je odločena, da bo držala obljubo, ki jo je dala dedku. Avtorica je odraščala na podeželju Nove Zelandije, sedaj z družino živi v Melbournu. Roman je izšel v zbirki Čiv!.

Prispevala: Sabina Zore, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Božanski imperator peščenega planeta

V četrtem delu serije o Peščenem planetu spremljamo zgodbo imperatorja Leta II., sina vladarja Paula Muad’diba iz rodbine Atreides in Chani, njegove zunajzakonske partnerice fremenskega porekla. Leto II. je po neverjetnih 3.500 letih še vedno na čelu celotnega znanega vesolja, s svojo domnevno nesmrtnostjo pa si je pridobil status božanstva. Na začetku vsakega poglavja so tokrat predstavljeni odlomki iz njegovih ukradenih dnevnikov, v njih pa razodeva svojo filozofijo in napotke, ki jih želi predati človeštvu. Slutimo, da je namerno dopustil, da so mu bili ukradeni. Ko so po spremembi ekosistema, iz puščavskega v bogato rodovitno okolje, peščeni črvi izumrli, je na voljo le omejena zaloga melanže. Od nje je odvisno prebivalstvo, z njo pa po svoji volji upravlja Leto II. S svojo preobrazbo v novega Šaj Huluda bi lahko sam ustvarjal velike količine začimbe. S pomočjo peščenih postrvi se je uspel preobraziti do njegove predstopnje, postane torej hibridno bitje med človekom in črvom. V svoji viziji prihodnosti je namreč predvidel pogubo človeštva, ki kljub neverjetnim dosežkom stagnira, zato mora to nujno preprečiti. V času tako imenovanega Letovega miru poskuša z nepopustljivo surovostjo in diktaturo preložiti usodne dogodke na kasnejši čas, hkrati pa ustvarja tiranijo. A s svojim nerazumnim delovanjem želi človeštvo le vzpodbuditi, da bi premagalo nepremagljivega in se razvilo na naslednjo stopnjo. Kot smo navajeni iz Herbertovih del, je tudi v tem polno filozofskih misli ter idej o možnih poteh, ki bi jih v prihodnosti lahko ubrala znanost. Daljna prihodnost z aluzijami na naše dogodke iz pretekle zgodovine se skozi mnoge vzporedne zgodbe, ki zahtevajo poglobljeno branje, mojstrsko izpelje.

Prispevala: Neja Drevenšek, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Hrošč leti v somraku

Letošnji 70. obletnici Knjižnice Sinjega galeba so posvečene tudi nove izdaje mladinskih klasik, med njimi je Hrošč leti v somraku švedske pisateljice in Andersenove nagrajenke Marie Gripe. Morda za marsikoga ena ljubših knjig otroštva, v izvirniku je izšla leta 1978, v slovenščini prvič deset let kasneje, zdaj jo lahko z nostalgijo ponovno prebiramo v novi privlačni izdaji. Glavni protagonisti so trije najstniki, Jonas, Annika in David. Priče so skrivnostnim pojavom, ki dodobra razburkajo njihovo domišljijo. Sledi jih vodijo na odmaknjeno domačijo in nato s čudežnim namigom rože selandrije ter hrošča govnača do skrinjice s pismi. V njih se razkrije ljubezenska zgodba Emilije in Andreasa izpred več kot dvesto let, pozornost pa vzbudi omemba kipa, ki ga je Andreas, takrat učenec slavnega botanika, prinesel iz Egipta, ravno tako kot tudi seme rože z modrimi cvetovi. Mladi raziskovalci se podajo na pot iskanja izgubljene, več tisočletij stare dragocenosti, pri tem pa se potopijo v čustva, misli in usode oseb iz minulega časa. Ne gre samo za napeto zgodbo, ampak navdušujoč preplet zgodovine, mitologije, resničnosti in fantazije, v katerem se razkriva misel o pomembni vlogi naključij in vseobsegajoči povezanosti človeka, narave ter sveta živih in mrtvih.

Prispevala: Anja Ogrizek, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Zadnja želja: prva knjiga serije Veščec

Geralt iz Rivije je veščec, poklicni morilec, ki je izšolan za pobijanje pošasti. Pri ljudeh (in drugih bitjih) vzbuja sovraštvo, večinoma se ga tudi bojijo – zaradi njegovih podvigov pa ga skrivoma tudi občudujejo. Kljub odporu, ki ga imajo do veščecev, pa jih ljudje navadno prosijo za pomoč, ko se v njihovo bližino naselijo pošasti in bitja, ki jim grenijo življenje. V knjigi spremljamo Geralta in njegove dogodivščine, pridruži se mu tudi Zlatič (angl. Jaskier), bard, ljudski pesnik in pevec, ki ima dolg jezik in vedno zabrede v težave. Kljub temu da se zdi, da je lahko ugotoviti, kdo je pošast in kdo ne, oziroma, kdo je dober in kdo ne, se izkaže, da to ni vedno lahka naloga … Pošast ni nujno zlobna, človek pa ni nujno prijazen … Andrzej Sapkowski, poljski pisatelj, avtor sage Veščec, je v knjige vključil like iz evropske mitologije in slovanskega ljudskega izročila. Knjig iz serije Veščec je skupno osem, trenutno edina prevedena v slovenski jezik je prva knjiga Zadnja želja, tej pa kronološko sledi knjiga Meč usode. Priporočeno je, da se knjige bere po naslednjem vrstnem redu: The Last Wish (Zadnja želja), Sword of Destiny (Meč usode), Blood of Elves, Time of Contempt, Baptism of Fire, The Tower of the Swallow, The Lady of the Lake in Season of Storms. Knjige Veščec (poljsko Wiedźmin; angl. The Witcher) so leta 2007 prvotno predelali v istoimensko videoigro, kasneje pa v grafične romane. Leta 2019 je na portalu Netflix izšla prva sezona serije, kjer v glavni vlogi spremljamo Henryja Cavilla kot Veščeca.

Prispevala: Branka Mrđenović, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo