Nastavitve za uporabnike s posebnimi potrebami

Barvna tema

Pisava

Velikost

Zapri nastavitve
Prilagoditev strani
Iskanje COBISS
Iskanje COBISS
Nahajate se: Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka > Knjige > leposlovje za odrasle > biografski roman

Zvrst: biografski roman

Avtor: Marly, Michelle

Edith Piaf in pesem ljubezni

Michelle Marly je psevdonim pod katerim ustvarja nemška pisateljica Micaele Jary. Po poklicu je urednica. Preden jo je življenjska pot popeljala v Pariz, kjer je začela pisati, je svoje delo opravljala za različne časopisne hiše in gledališče. Danes z možem živi med Berlinom in Münchnom. V barvitem biografskem romanu, ki govori o prekratkem, a burnem življenju ene največjih glasbenih ikon prejšnjega stoletja, se avtorica osredotoči na obdobje osvoboditve mesta Pariz leta 1944 in tragične letalske nesreče leta 1949. Kot meni sama, zelo natančno je namreč preučila življenje šansonjerke, naj bi bilo to najsrečnejše obdobje Èdith Piaf, čeprav razpeto med čakanjem na obsodbo in ljubezen. Po končani nemški zasedbi so pevko obsodili kolaboracije s sovražniki in bala se je, da ji bodo prepovedali nastopati. A strah ji je dajal pogum, da s svojim delom poskuša dokazati nedolžnost. Življenje ji na pot pripelje nadarjenega mladega pevca, Yvesa Montanda, s katerim začne delati, kmalu pa postaneta tudi ljubimca. V sreči z njim Èdith najde navdih za pesem »Življenje v rožnatem«. Branje, ki nas popelje v svet šansonjerkine veličastne preprostosti in volje do ljubezni, ki je ne premore nihče drug. Njeno življenje nam prikaže neizmerno moč, ki jo je imelo to majhno bitjece, ki je pri ustvarjanju in življenju izkoristilo vse in na koncu ničesar obžalovalo. Kot je nekoč dejala sama »srečo plačaš s solzami«. Èdith Piaf je to v življenju storila velikokrat.

Prispevala: Manuela Fonda, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Avtor: Morris, Heather

Tri sestre

Avtorica romanov Tetovator iz Auschwitza, Cilkina pot in Zgodbe upanja nam tokrat približa resnično zgodbo preživelih slovaških sester, ki jim uspe povratek iz nacističnega taborišča Auschwitz-Birkenau. Prva se na seznamu za »transport na prisilno delo« znajde petnajstletna Livia. Najstarejša, devetnajstletna Cibi, ima pred očmi prisego, ki so jo dale pokojnemu očetu, zato se prostovoljno javi, da bo odšla skupaj s sestro in jo ščitila. Sedemnajstletno Magdo pa je družini za nekaj časa uspelo skriti pred nacisti. Najprej jo pošljejo v bolnišnico, skriva se na podstrešju pri sosedih in v gozdu, a mora nato vseeno oditi isti usodi naproti. Z iznajdljivostjo in neverjetno voljo po preživetju je mogoče prav vse, za rešitev iz nemogoče vojne situacije pa so ključne usluge srčnih posameznikov. Nekateri od tistih, ki niso izgubili svoje človečnosti, so s kršenjem pravil režima in prikrivanjem dejstev tvegali lastno smrt, a rešili življenja mnogih osovraženih Judov, ki naj bi bili krivi za nastalo situacijo, v kateri se je znašla Nemčija po 1. svetovni vojni. V knjigi sta bežno omenjena tudi Cilka in Lale, ki je sestre tetoviral, sicer pa je v ospredju zgodba, ki nima neposredne povezave z v uvodu omenjenima knjigama. Zlasti v vojnih razmerah so pomembna majhna dejanja razumnih posameznikov, ki lahko odločijo o preživetju zatiranih.

Prispevala: Neja Drevenšek, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Avtor: Winn, Raynor

Divja tišina

Raynor in Morth se vrneta s poti prežeta s soljo. Kaj pa potem?

Verjetno vse, ki ste prebrali Prežeto s soljo zanima, kako živita Raynor in Moth sedaj. V dolgih mesecih sobivanja z naravo sta si na peš poti pozdravila dušo in telo. Vrnitev v normalno življenje je bila za njiju vse prej kot lahka. Mothova neozdravljiva možganska bolezen CGBD začne kmalu kazati zobe. Raynor opazi, da mož izgublja spomine na njuno prehojeno pot, zato mu kot darilo za rojstni dan napiše knjigo in jo zveže s trakom. Kasneje se opogumi in rokopis pošlje založbi, ki se knjigo odloči izdati. Knjigo je prebral tudi Sam, ki zakoncema ponudi zapuščeno kmetijo. Nekoč so na njej pridelovali jabolčnik, sedaj pa sadovnjake preraščata visoka trava in robidovje, kamnita hiša je polna plesni, hlev je poln smeti. Raynor je prepričana, da sta narava in gibanje na svežem zraku najboljša zdravnika, zato zgrabi priložnost. Zakonca kmetiji in sebi vdahneta novo življenje. Naredita pa še eno noro stvar: skupaj s prijateljema se konec poletja odpravita na pohod po divji Islandiji. Sredi divje tišine spoznata, da sta na pravi poti.

Prispevala: Viktorija Kante, Lavričeva knjižnica Ajdovščina

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Avtor: Galloway, Janice

Clara

Pisateljica Gallowayeva v izvrstnem, jezikovno dovršenem romanu opisuje prvih 37 let življenja slavne nemške pianistke in komponistke, virtuozinje Clare Wieck Schumann. Clarin oče, učitelj glasbe Friedrich Wieck, je zgodaj prepoznal hčerkino izjemno glasbeno nadarjenost, bil je njen učitelj in mentor. Clara je koncertirala in hodila na turneje že kot otrok, razvila se je v konertno pianistko, ki je zbujala občudovanje im doživljala ovacije širom Evrope. Eden od Wieckovih učencev je bil tudi genialni skladatelj Robert Schumann, med njim in Claro se je razvila globoka, strastna ljubezen, kateri je Clarin oče ostro nasprotoval. Ko sta se zaljubljenca končno poročila, so Clarino življenje zaznamovali številni porodi in skrb za umsko čedalje bolj neuravnovešenag moža, ki je po letih trpljenja umrl v bolnišnici za duševno bolne. Avtorica v pripovedi predstavi še mnoga slavna glasbena imena tistega časa, kot so Chopin, Mendelssohn, Liszt, Brahms, s katerimi sta zakonca Schumann prijateljevala ter izriše pronicljiv vpogled v družbene razmere Evrope 19. stoletja.

Prispevala: Anica Derganc, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Avtor: Gold, Doug

Ljubezen za bodečo žico

Ljubezen ne pozna meja.

Ta znameniti rek velja tudi za Brucea Murraya, novozelandskega vojaka in Jožefo Lobnik, jugoslovansko partizansko aktivistko. Leta 1940 se je Bruce skupaj s svojima najboljšima prijateljema, Blackiejem in Logiejem, prijavil v vojsko. Še istega leta so bili poslani v Kairo in nato v Grčijo, kjer so jih sprejeli kot junake. Po silovitih bojih z nemškimi enotami, so se zavezniške sile spet umaknile, toda Bruce je imel smolo, bil je v tovornjaku, ki je zapeljal v napačno smer, zaradi česar so zamudili ladjo. Bruce je izgubil prijatelja, zato se je odločil, da bo zbežal. Čakala ga je dolga pot, polna trpljenja, lakote, ki ga je nazadnje privedla v Maribor, kjer so ga zaprli kot vojnega ujetnika. In tam sta se prvič srečala z Jožefo, mlado partizansko aktivistko, ki je Bruceu predala zmečkano sporočilo za svojega izgubljenega brata Poldeta. Stalag, glavno taborišče vojnih ujetnikov, brez činov, je bil na območju mariborskega Pobrežja. Jožefina družina je bila predana boju proti okupatorju. Ko je za Jožefo postalo prenevarno, so jo poslali k teti v Gornjo Radgono, kjer je pomagala na kmetiji. Po številnih, drznih pobegih so tudi Brucea premestili v drugo taborišče vojnih ujetnikov. Morda je bilo njuno hrepenenje in ljubezen do drugega tisto, ki ju je kljub vsem preprekam in grozodejstvom, zbliževalo, utrjevalo…Vztrajnost, trma in ljubezen Brucea vedno znova vodijo k njegovi ljubljeni. Bruce in Jožefa sta resnični osebi, kot tudi mnoge druge v knjigi. Zgodba je mešanica fikcije in dejstev. Glavni vir za zgodbo so bila njuna pisma, skrbno spravljena v kartonasto škatlo, kot večen opomnik na njuno trpljenje med vojno.

Prispevala: Zdenka Krautič, Knjižnica Lenart

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Avtor: Morris, Heather

Tetovator iz Auschwitza

Ljubezen v taborišču groze

Avtorica romana, katerega izvirni naslov je Tattooist of Auschwitz, je rojena na Novi Zelandiji, zdaj pa živi v Avstraliji. Sama pravi, da ko je spoznala Laleta Sokolova, se ji je spremenilo življenje. Laletovo zgodbo, ki jo z lahkoto prebereš v enem dnevu in ki je napisana po resničnih dogodkih, je sprva napisala kot scenarij, pozneje pa se je lotila pisanja romana. Dogajanje v romanu je postavljeno v enega najtežjih in najgrozljivejših časov človeške zgodovine, in sicer v 2. svetovno vojno, natančneje v koncentracijsko taborišče Auschwitz – Birkenau. Tam po spletu okoliščin Lale postane tetovator in mora zato “iznakaziti” telesa svojih ljudi. Glavni osebi v romanu sta Lale in Gita, ki se spoznata v tem grozljivem, nehumanem kotičku na Zemlji, in kjer med njima vzklije ljubezen. Ta grozljiva in hkrati neverjetna zgodba je zgodba o pogumu, upanju in ljubezni. Roman je bil sicer napisan po Gitini smrti. V zaključnih besedah romana je napisano, da si Lale želi: “da se nikoli več ne bo zgodilo.”

Prispevala: Blažka Kunc, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Avtor: Johnson Debeljak, Erica

Devica, kraljica vdova, prasica

Erica Johnson Debeljak v svoji novi knjigi spregovori o vdovstvu. Na to pot je stopila 26. januarja 2016, ko je dobila sporočilo o nenadni smrti moža – Aleša Debeljaka. Knjiga je izšla v času pete obletnice smrti, v njej pa je avtorica popisala svoje spopadanje z izgubo, omajano eksistenco, s pričakovanji družbe, z dvomi o vzrokih smrti. Pri tem so ji v pomoč mitske, biblične in prave zgodbe z obravnavo in doživljanjem vdovstva. Ericino žalost, bolečino, srd, obup, skrb ali ljubezen lahko skozi arhetipsko podstat opazujemo kot pod mikroskopom. Preko povečave zagledamo mogočno dimenzijo bolečine in ran. Lahko, če hočemo, popolnoma razumemo cunami vpliva na odnose, ki so včasih bili zadostni, prijateljski. Cunami, ki je vzrok za nerazumna ali nerazumljiva dejanja žalujoče vdove, vzrok za uvide. Zaznamo slapove pomanjkanja moževega telesa in žeje po bližini. Vdova se preizprašuje o svoji živosti, vrednosti, duševnem zdravju, brani svoje spomine, svoje razlage, svoje doživljanje. Erica si “privošči” mitsko, epsko popotovanje preko gora in voda, ovir, blata, vzponov, padcev, pusti si norost (svojo svobodno pamet), odločitev za življenje, vzame si čas, dokler ne pride nazaj, med žive. Še nikoli niste brali tako odkrito o demonih, bogovih, vilah in kreaturah (denimo birokratskih), ki jih lahko sreča vdova na poti iz dežele obupa. Če ste jo, me popravite. Knjigo lahko beremo tudi kot antropološko analizo, katere ugotovitev je, da se vloga vdove skozi tisočletje, žal, ni spremenila.

Prispevala: Ksenija Medved, Mestna knjižnica Grosuplje

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Avtor: Rebula, Alojz

Apokrif

Knjiga Apokrif je zadnje delo pisatelja, prevajalca in katoliškega misleca, ki je izšla posthumno ob drugi obletnici avtorjeve smrti. Z obliko, se je avtor spogledoval z mnogimi apokrifnimi deli iz zgodnjih obdobij krščanstva, ki govorijo o življenju Jezusa Kristusa. Le ti pa niso bili sprejeti v kanon štirih evangelijev, ki jih priznava Cerkev. Tako je Rebula ustvaril nekakšen slovenski apokrif, v katerega je vpletal tudi elemente slovenskega polpreteklega in sedanjega časa, ter bralcu na tak način bolj živo približa čas in dogajanje v Palestini ter življenje osrednje osebe, Jezusa iz Nazareta. Bralec knjige bo v knjigi prepoznal avtorjev slog, ki ga je leta uporabljal tudi v svojih zapiskih in razmišljanjih, ki so bila objavljana v kolumni Credo. Knjigi je dodan tudi govor, ki ga je ob avtorjevi smrti, na žalni seji SAZU imel Milček Komelj. V njem je med drugim zapisal, da je s slovesom akademika Alojza Rebule umolknil glas nepozabnega umetnika, “ki je v svoje ustvarjalne besede prestrezal vse, kar je mogoče zaznati s človeško dojemljivostjo«.

Prispeval: Matjaž Eržen, Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Avtor: Štremfelj, Marija, Štremfelj, Andrej

Objem na vrhu sveta

Marija in Andrej Štremfelj sta se objela na vrhu sveta kot prvi zakonski par v zgodovini himalajskih vzponov.

7. oktobra 1990 sta Marija in Andrej z roko v roki stopila na 8848 m visoko streho sveta. Marija je bila kot prva Slovenka, tretja Evropejka in 13. ženska na svetu, ki ji je to uspelo. Andrej je enajst let pred tem, 13. maja 1979, že stal tam. Skupaj z Nejcem Zaplotnikom sta bila prva Slovenca, ki sta osvojila Sagarmatho, čelo neba, kot pravijo Mount Everestu v Nepalu oz. Čomolungmo, tibetansko mati vesolja. Je tudi edini na svetu, ki v rokah drži dva zlata cepina in edini Slovenec, ki mu je bilo dvakrat dano splezati tako visoko. Sedaj je pred nami knjiga, v kateri vsak posebej, vsak na svoj način in vsak z drugačnimi očmi podoživljata tisti čas. To ni le knjiga o Everestu. Dobršen del knjige je sicer posvečen odpravi Alpe Adria Sagarmatha, v kateri je bilo 13 slovenskih in italijanskih alpinistov. Iz odprave je istega dne uspelo priti na vrh še Janezu Jegliču in Šerpi Lakpa Riti. Predvsem je to knjiga o njunem življenju. O strahovih, željah, žalosti in veselju. Takrat sta prvič na odpravo odšla ob skupaj. Doma sta za skoraj tri mesece v varstvu domačih pustila dva majhna otroka. Vsi težki trenutki, kot pravita v knjigi, so izginili v pozabo. Zakonca Štremfelj sta uspešno združila družino in vrhunski alpinizem.

Prispevala: Viktorija Kante, Lavričeva knjižnica Ajdovščina

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Avtor: Karlin, Alma M.

Daljna ženska

14. januarja letos (2020), mineva 70 let od smrti Alme M. Karlin, naše svetovne popotnice, pisateljice in izobraženke, rojene v Celju. Pred dobrimi 100 leti se je odpravila na potovanje po svetu, kar je bilo za žensko nenavadno v tistem obdobju. Toda Alma je bila fascinantna , radovedna, talentirana in kot razberemo med vrsticami avtobiografskega romana Daljna ženska, zelo čuteča in dobrotna oseba. Njen opus obsega 24 objavljenih del, še več njenih del pa je ostalo v rokopisu. Prav med temi je Jerneja Jezernik našla zgodbo o Alminem poznanstvu z nemškim novinarjem Hansom Joachimom Bonsackom, ki je postal nemški politični begunec. Leta 1934 je Bonsack preko pisem vzpostavil stik z našo svetovljanko Almo Karlin. Nič ni skrival, da je občudovalec skrivnostne, vabeče in “daljne ženske”, kakor jo je poimenoval v pismih že na začetku. V prelomnem letu 1935 se je njuno dopisovanje prekinilo. Vzpostavilo se je spet leta 1937, ko so Hansa Joachima aretirale francoske oblasti in je v njegovem imenu pisal župnik Jean Klein. Po vsem, kar se mu medtem zgodilo, se je Alma odločila, da mu ponudi zavetišče v svojem domu. Almi in njeni prijateljici Thei je bil visok, temen in bister mladenič sprva všeč, toda skupno življenje je sčasoma dobivalo vse več razpok. Frank van Halen, kakor se je podpisoval, je vse bolj izkoriščal velikodušnost in dobroto svojih gostiteljic. Alma se je trudila, pisala pisma svojim znancem, pomembnim ljudem, da bi mu pomagala, vendar je uvidela, da ni kos njegovim lažem. Ko so jo dosegle govorice, da Bonsack izkorišča njeno finančno pomoč in zatočišče, je prvič začutila, da ga prezira. S Theo sta prodali še klavir, da bi mu pomagali, bili sta finančno in čustveno izčrpani, pahnjeni v globoko duševno stisko. Skozi zgodbo začutiš veličino in dobroto te krhke ženske, nemirnega duha in prezir do mladeniča, ki jo je izkoriščal. To je verjetno Almina najbolj iskrena literarna izpoved, ki odstre njena čustva.

Prispevala: Zdenka Krautič, Knjižnica Lenart

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo