Iskanje COBISS
Iskanje COBISS

Zvrst: leposlovje za odrasle

Glas

Saša je bila povsem običajna najstnica, dokler se ni zgodil teroristični bombni napad na moskovski podzemni železnici, ko je bila na poti v šolo. Sicer ostane fizično skoraj nepoškodovana, vendar ji strah onemogoča normalno življenje. Pogosto doživlja panične napade, boji se gneče in vožnje z javnimi prevoznimi sredstvi. Zdravniki predlagajo spremembo okolja in nato se preseli k babici v Kaliningrad. Z babico večkrat zahajata v knjižnico, kjer se Saša vključi v bralni klub srednješolcev, v katerem se vsi člani soočajo z določenimi težavami. Bralni klub postane varno zatočišče, kjer lahko spregovori o svoji bolezni, ostali ji prisluhnejo in zaupajo svoje probleme. Knjiga je bila uvrščena na IBBY-jev seznam knjig za otroke s posebnimi potrebami.

Prispevala: Anica Gubenšek Gračnar, Osrednja knjižnica Celje

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Božanski imperator peščenega planeta

V četrtem delu serije o Peščenem planetu spremljamo zgodbo imperatorja Leta II., sina vladarja Paula Muad’diba iz rodbine Atreides in Chani, njegove zunajzakonske partnerice fremenskega porekla. Leto II. je po neverjetnih 3.500 letih še vedno na čelu celotnega znanega vesolja, s svojo domnevno nesmrtnostjo pa si je pridobil status božanstva. Na začetku vsakega poglavja so tokrat predstavljeni odlomki iz njegovih ukradenih dnevnikov, v njih pa razodeva svojo filozofijo in napotke, ki jih želi predati človeštvu. Slutimo, da je namerno dopustil, da so mu bili ukradeni. Ko so po spremembi ekosistema, iz puščavskega v bogato rodovitno okolje, peščeni črvi izumrli, je na voljo le omejena zaloga melanže. Od nje je odvisno prebivalstvo, z njo pa po svoji volji upravlja Leto II. S svojo preobrazbo v novega Šaj Huluda bi lahko sam ustvarjal velike količine začimbe. S pomočjo peščenih postrvi se je uspel preobraziti do njegove predstopnje, postane torej hibridno bitje med človekom in črvom. V svoji viziji prihodnosti je namreč predvidel pogubo človeštva, ki kljub neverjetnim dosežkom stagnira, zato mora to nujno preprečiti. V času tako imenovanega Letovega miru poskuša z nepopustljivo surovostjo in diktaturo preložiti usodne dogodke na kasnejši čas, hkrati pa ustvarja tiranijo. A s svojim nerazumnim delovanjem želi človeštvo le vzpodbuditi, da bi premagalo nepremagljivega in se razvilo na naslednjo stopnjo. Kot smo navajeni iz Herbertovih del, je tudi v tem polno filozofskih misli ter idej o možnih poteh, ki bi jih v prihodnosti lahko ubrala znanost. Daljna prihodnost z aluzijami na naše dogodke iz pretekle zgodovine se skozi mnoge vzporedne zgodbe, ki zahtevajo poglobljeno branje, mojstrsko izpelje.

Prispevala: Neja Drevenšek, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Voda v jezeru ni nikoli sladka

Gaia, hči revnih staršev, živi v socialni soseski rimskega primestja, kjer se šest članov njihove družine stiska na dvajsetih kvadratnih metrih. Oče v delovni nesreči ohromi in pristane na vozičku. V upanju na boljše življenje se družina preseli v socialno stanovanje v predmestje Rima, a iz svojih okvirov ne zmore in ne zna. Gaia celoten čas šole in kasneje študija stremi k nečemu višjemu, boljšemu. Obiskuje elitno šolo, dobiva se s fanti višjega sloja, vse dni se neumorno uči, da bo v življenju nekaj dosegla. Dobiva vedno nove prijatelje in prijateljice, s katerimi, ko se ji preveč približajo, prekine stike. Čeprav na trenutke v Gaino življenje posije sonce in je včasih voda v jezeru res sladka, celoten roman govori predvsem o brezizhodnosti mladih generacij italijanskega podeželja, o nasilju, lažeh, prevarah, rdeča nit pa je ves čas kompleksen, destruktiven odnos med materjo in hčerjo.

Prispevala: Valentina Tominec, Lavričeva knjižnica Ajdovščina

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Kurji pastir. Knj. 2, Petelinje jajce

Spomnimo se: mati je Trejzka, oče je Pištek, cestar, sin Ferek se rodi na začetku prvega dela trilogije; družina živi v vasi Dolenci na Goričkem. In če zajamemo sapo in se potopimo v drugi del, je (podobno kot prvič) počasni ritem pripovedi, izginjajoč v podrobnostih, blagodejno hipnotičen in hkrati neverjetno napet. Dogajanje se odvija v prvi polovici šestdesetih let: mali Ferek si že v ranem otroštvu postavlja težka vprašanja o življenju in smrti in sanja nenavadne sanje. Zaskrbljena mati ga pelje k ciganki Rozi, ki ugotavlja, da »njegova düjša ni prvič tu“. Duh časa in spominov je mojstrsko ujet v pomembne ali manj pomembne dogodke. Mali Pištek se bori s cesto, Ferek mu pomaga. Nadzornik del na cesti pelje malega z motorjem. Družina potrebuje novo hišo, zato gre Trejzka začasno služit v Avstrijo. Ferek trpi. Nekoč skuša prepričati petelina, da bi sedel na jajcih. Sanja jungovske sanje o kačji kraljici, naslednji dan se napoti s skledo mleka k njej. Vsa vas ga išče, Pištek je ves iz sebe, a se le spomni, kam bi Ferek lahko šel. Toda ta teren, gošča je v zastraženem obmejnem pasu. Kot v prvem delu je avtor pri pisanju tudi tokrat vstopal v skrivnostni svet lastnega nezavednega in spominov s pomočjo Jungove metode aktivne imaginacije.

Prispevala: Veronika Vurnik Škrabec, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Odred

Sveže poročeni Matija, navdušen lovec Gusti, bistra dijakinja in odlična tekačica Fani, nerodna dijaka Tone in Bine, ambiciozni Miro – Figa z velikim apetitom po moči nad ljudmi … Romaneskni liki na pragu življenja, polni načrtov in upov za prihodnost so po vojni napovedi nad Jugoslavijo porinjeni v drugačno realnost, kot so je bili vajeni. Nekateri po tehtnem premisleku, drugi po spletu okoliščin se znajdejo v gozdovih v okolici Ljubljane s titovko na glavi in puško v roki. Kar naenkrat gre krvavo zares. Odred je prvi del zgodovinske trilogije, ki se dogaja v Ljubljani in okolici ter skozi oči mladih fantov in deklet govori o začetku druge svetovne vojne. Pisatelj, ki je študiral zgodovino skupaj s piscem spremne besede, se je oprl na zgodovinske vire in v dogajanje vključil tudi resnične osebe ter dogodke. Rezultat je prepričljiv roman, ki se posveča življenju navadnih ljudi in njihovi motivaciji za delovanje v izrednih razmerah, v katerih so se znašli. Bralca_ko vabi k premisleku, ne nujno samo o preteklih dogodkih, ampak tudi o sedanjem trenutku in o nas, ki živimo v njem.

Prispevala: Ksenja Grešak, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Volčja sreča

Paolo Gognetti se slovenskemu bralcu vrača z obliko, s katero ga je osvojil. Vrača se torej z romanom, čeravno je ta v konkretnem primeru sestavljen iz kratkih poglavji, tako rekoč kratkih zgodb, ki čisto dobro funkcionirajo tudi same zase. Tudi Volčja sreča je, kot večina avtorjevih del, postavljena v visokogorje italijanskih Alp, v masiv Monte Rosa, v svet, ki mu je domač in očitno zadosti ljub, da se k njemu neutrudno vrača in v katerem se odlično znajde. V Cognettijevih delih ne gre iskati presenetljivih obratov ter šokantnih zapletov in razpletov, v njih bo bralec našel predvsem avtorjeva občutenja in razmišljanja in tudi tu Volčja sreča od ustaljene recepture ne odstopa. Zakaj jo torej (pre)brati? Cognetti je zelo intimen avtor, in ko enkrat stopiš v njegov svet, je težko izstopiti. Sploh, če imaš rad gore, naravo in življenje, predvsem pa lepo napisane zgodbe, najsibodo resnične, ali pa izmišljene. Če vam je bilo všeč Osem gora, vam bo zagotovo tudi Volčja sreča, v vsakem primeru pa gre za roman, ki bo zadovoljil najširšo paleto bralnih okusov. Toplo priporočam!

Prispeval: Samo Roš, Osrednja knjižnica Celje

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Nevidna ženska in druge zgodbe

Hrvaška pisateljica Slavenka Drakulić piše boleče knjige. Vsaka od njih se te dotakne na mestu, katerega se prej sploh nisi zavedal. In ta dotik boli. Obenem te zdrami, da svet vidiš in začutiš na nov, še bolj empatičen način. V tej knjigi govori o starosti. O tem, da sčasoma postaneš neviden za okolico, da počasi izginjaš. Neusmiljeno obračunava s svojim življenjem, s starši, s partnerjem, s smrtjo, s samo sabo … z življenjem nasploh. Podira tako zelo opevan mit o večni mladosti, lepoti in zdravju. V intimnih izpovedih se dotakne neolepšane resnice staranja in bolečine ob tem, da ne zmoreš več obvladovati niti svojega telesa, kaj šele reakcij (ali NE-reakcij) okolice na tebe, starajočo osebo.

Prispevala: Stanka Ledinek, Knjižnica Velenje

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Zadnje priče: (solo za otroški glas)

Nobelova nagrajenka Svetlana Aleksijevič v svojem dokumentarno-umetniškem ciklu »Glasovi utopije« popisuje življenja ljudi v času vojne na območju nekdanje Sovjetske zveze. V prvem delu z naslovom Vojna nima ženskega obraza, je zbrala zgodbe žensk, ki so bile udeležene v drugi svetovni vojni. V še enem mojstrskem delu, Zadnje priče: (solo za otroški glas), mesto pripovedovalca odstopi otrokom, ki so bili v času vojne stari od 2 do 14 let. V njihovo brezskrbno otroštvo je nenadoma kruto zarezala vojna. Mnogi so pobegnili ali bili evakuirani, drugi so se trudili po svojih močeh zoperstaviti Nemcem, skoraj vsi pa so izgubili koga, ki so ga imeli resnično radi. Zaradi požiganja celotnih naselij so se otroci znašli na robu preživetja. Otrokom v sirotišnicah so jemali kri za nemške vojake, celotne družine so lizale posode, da bi prišle do hrane, pojedli so vse, kar bi lahko bilo užitno. Spomini na stradanje, nemoč in bolezni so nepredstavljivi, boleči, a resnični. Vedno znova nas preseneti, kako intuitivno, pogumno so se otroci, ki so vojno poznali le kot igro ali neko oddaljeno zlo, spopadli s smrtjo in preživeli. Bili so nevedni, a razumeli so marsikaj. Nekateri od pripovedovalcev se neradi spominjajo tistega obdobja svojega življenja, a se zavedajo, da morajo kot zadnje še živeče priče grozot spregovoriti. Z izurjenostjo raziskovalne novinarke in hkrati pisateljice Svetlana Aleksijevič zmore ustno izročilo visoke dokumentarne vrednosti oblikovati v berljiva, besedilno dovršena in izpiljena besedila. Knjigo lahko beremo kot zbirko spominov, kratke zgodbe, fragmentarni roman. Pri pisanju pred zgodovinskimi dogodki daje prednost čustvom, osebnim doživetjem in čutnim zaznavam. Čeprav avtorica piše o specifičnih dogodkih in okoliščinah, gre tudi za kolektivni spomin, glas otroka, ki je videl in doživel, česar ne bi smel. V predgovoru nas avtorica z navedbo Dostojevskega sprašuje, kakšna družba smo, če smo pripravljeni raniti, celo ubiti otroke. Pretresljivo, kruto in pomembno delo o ljudeh, ki so namesto otroštva (pre)živeli vojno.

Prispevala: Eva Zadravec, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Glasbeni seznam

V najnovejšem v slovenščino prevedenem trilerju je nagrajeni nemški avtor poskrbel še za čisto pravo glasbeno ozadje dogajanje, ki ga najdete na povezavi na zadnjih straneh knjige. Avtor priporoča, da glasbo, ki jo je pripravil v sodelovanju z nemškimi in drugimi tujimi izvajalci poslušamo pred branjem in po branju, da sicer ne zmotimo bralnega procesa! Pred mesecem dni je na poti v šolo brez sledu izginila petnajstletna Feline Jagow, učiteljeva hčerka. Zasebni detektiv Alexander Zorbach, nekdanji kriminalist in preiskovalni novinar, ki ga je najela Felinina mati, s težavo išče sledi za mladenko. S pomočjo Felinine znanke, slepe Aline, izve za glasbeno napravo, ki jo je Felina skrivala pred strogim očetom. Ta naprava je bila pred kratkim povezana s spletom, seznam glasbe na njej pa spremenjen. Zorbachu se zdi preveliko naključje, da bi ugrabitelji dovolili dekletu uporabljati dostop do spleta. Kmalu je tako njemu kakor Alini jasno, da jima želi nekdo z glasbo nekaj sporočiti. Ob tem odkrijeta še Ambrozijo, čudaško zavetišče za zlorabljene osebe. Nikakor pa se jima ne sanja, da bi bila ključ do vsega lahko ljubezen, onadva pa na sledi staremu znancu, Zbiralcu oči, ki je ubil Zorbachovo ženo. Bosta Felino sploh našla živo? Najpomembneje pa je, ali bosta sama pri tem preživela? Fitzek je dobro opisal osebe, njihove odnose ter bralcem pripravil več zapletov. Na razplet pa je potrebno počakati vse do konca!

Prispevala: Aleksandra Papež, Knjižnica Lenart

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Camino : od suženjstva do svobode

V Santiago že tisočletje vodi mnogo romarskih poti. Camino vsak pohodnik doživlja po svoje. Nekateri se tja odpravijo zaradi verskih vzrokov, drugi si želijo pristnega stika z naravo in soljudmi, tretji se poglobijo v svojo dušo … Kolikor je romarjev, toliko zgodb se napiše na tej poti. Petra Škarja, predavateljica, podjetna in ustvarjalna avtorica priročnikov za osebno rast in podjetništvo, je vrsto let klecala pod bremeni preteklosti. Tisoč prehojenih kilometrov do konca sveta, ji je pomagalo, da je odvrgla travme iz otroštva, da je odložila bremena preteklosti in po prehojeni poti zaživela drugačno življenje.

Prispevala: Viktorija Kante, Lavričeva knjižnica Ajdovščina

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo