Iskanje COBISS
Iskanje COBISS

Zvrst: zgodovinski roman

Zadnje priče: (solo za otroški glas)

Nobelova nagrajenka Svetlana Aleksijevič v svojem dokumentarno-umetniškem ciklu »Glasovi utopije« popisuje življenja ljudi v času vojne na območju nekdanje Sovjetske zveze. V prvem delu z naslovom Vojna nima ženskega obraza, je zbrala zgodbe žensk, ki so bile udeležene v drugi svetovni vojni. V še enem mojstrskem delu, Zadnje priče: (solo za otroški glas), mesto pripovedovalca odstopi otrokom, ki so bili v času vojne stari od 2 do 14 let. V njihovo brezskrbno otroštvo je nenadoma kruto zarezala vojna. Mnogi so pobegnili ali bili evakuirani, drugi so se trudili po svojih močeh zoperstaviti Nemcem, skoraj vsi pa so izgubili koga, ki so ga imeli resnično radi. Zaradi požiganja celotnih naselij so se otroci znašli na robu preživetja. Otrokom v sirotišnicah so jemali kri za nemške vojake, celotne družine so lizale posode, da bi prišle do hrane, pojedli so vse, kar bi lahko bilo užitno. Spomini na stradanje, nemoč in bolezni so nepredstavljivi, boleči, a resnični. Vedno znova nas preseneti, kako intuitivno, pogumno so se otroci, ki so vojno poznali le kot igro ali neko oddaljeno zlo, spopadli s smrtjo in preživeli. Bili so nevedni, a razumeli so marsikaj. Nekateri od pripovedovalcev se neradi spominjajo tistega obdobja svojega življenja, a se zavedajo, da morajo kot zadnje še živeče priče grozot spregovoriti. Z izurjenostjo raziskovalne novinarke in hkrati pisateljice Svetlana Aleksijevič zmore ustno izročilo visoke dokumentarne vrednosti oblikovati v berljiva, besedilno dovršena in izpiljena besedila. Knjigo lahko beremo kot zbirko spominov, kratke zgodbe, fragmentarni roman. Pri pisanju pred zgodovinskimi dogodki daje prednost čustvom, osebnim doživetjem in čutnim zaznavam. Čeprav avtorica piše o specifičnih dogodkih in okoliščinah, gre tudi za kolektivni spomin, glas otroka, ki je videl in doživel, česar ne bi smel. V predgovoru nas avtorica z navedbo Dostojevskega sprašuje, kakšna družba smo, če smo pripravljeni raniti, celo ubiti otroke. Pretresljivo, kruto in pomembno delo o ljudeh, ki so namesto otroštva (pre)živeli vojno.

Prispevala: Eva Zadravec, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Wolf Hall

Burno dogajanje na angleškem dvoru v 16. stoletju, v obdobju vladavine Tudorjev, v času vznika reformacije ter ločitve anglikanske cerkve od rimskokatoliške, če naštejemo le nekaj vidnejših premikov v tedanji Evropi, je sedaj zaživelo tudi v slovenskem prevodu prvega dela trilogije angleške pisateljice Hilary Mantel. Čeprav so Tudorji redno privabljali literarno, odrsko in filmsko pozornost, je posebnost upodobitve v Wolf Hallu predvsem živost glavnih akterjev ter iskriv humor, ki ob zvestobi zgodovinski točnosti poskrbi za izvrsten bralski užitek. Dogajanje prvega dela obsega čas med leti 1527 in 1535, torej obdobje, ko Henrik VIII poskuša doseči razveljavitev svojega prvega zakona s Katarino Aragonsko, da bi se lahko poročil z Anne Boleyn in si priskrbel moškega naslednika. Razveljavitev razdeli Anglijo in večino Evrope, saj ji v prvi vrsti nasprotuje papež. A v ospredje pripovedi Mantel postavi Thomasa Cromwella, človeka, ki se pojavi iz ozadja, pravzaprav z dna, sina nasilnega kovača in pivovarja, ki se po zaslugi iznajdljivosti, razgledanosti in dojemljivosti za razbiranje človeškega karakterja znajde kot učenec kardinala Thomasa Wolseyja, po (in nakljub) njegovemu padcu v nemilost pa v enega ključnih igralcev, ki izsekava pot Henriku VIII. Cromwell je za osrednji lik romana odlična izbira, saj preko njegovih bistroumnih uvidov, besednih bodic in širokih osebnih stikov spoznavamo pestro zasedbo glavnih in stranskih likov, od ljudi nižjih stanov, do meščanov, duhovščine, aristokracije, umetnikov in učenjakov, kot je Thomas More. Kot velja za vsako dobro zgodovinsko fikcijo in kot se izrazi Cromwellov sin ob branju legend o kralju Arthurju, je “nekaj od tega resnica in nekaj laži, ampak vse zgodbe so dobre.” In zgodbe iz trilogije, ki jo začenja Wolf Hall in so Mantel prinesle kar dva bookerja in BBC-jevo serijo, so izredno dobre.

Prispevala: Špela Plestenjak, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Glas v vetru

Napeta zgodba nas popelje v Jeruzalem in Rim kmalu po Kristusovi smrti in vstajenju. Hadasa je judovska sužnja, ki pripada krščanski veri, ki je v takratnem Rimu preganjana in hkrati zelo tvegana. Čeprav je Hadasa sužnja, pa s svojim pokončnim vedenjem in globoko vero gane srce rimskega aristokrata Marka. Tudi Hadasa se zaljubi vanj, vendar ostani sebi zvesta: verski prepad, ki ju loči, je prevelik, da bi se lahko poročila. Hadasa gre v svoji veri do konca, vse do arene, kjer prirejajo igre … Zgodovinski roman Francine Rivers, svetovno znane krščanske romanopiske, je prepričljiva literarna freska judovskega in rimskega sveta prvega stoletja našega štetja in izredno prepričljiv, psihološko pretanjen in fabulativno dognan literarni izdelek, ki bralca drži v pričakovanju in ga ne “izpusti” vse do zadnje strani.

Prispeval: Roman Rozina, Mestna knjižnica Grosuplje

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Šesti pečat

Drugi del trilogije je nadaljevanje romana Sonce Petovione. Dogajanje je postavljeno v čas med leti 284 in 304, v čas vladanja cesarja Dioklecijana in sledi usodi treh sester, Karite, Lucide in Serene, hčerk Sibidena Eksuperata ter vnukinj Ifigeneje, hčere prvega petovionskega kristjana Heliodorja, trgovca s svilo, ki smo ju spoznali v prvem delu. Eden od protagonistov je Sv. Viktorin Ptujski, drugi ali morda tretji petovionski škof. Je prvi pisatelj v latinščini z današnjega slovenskega ozemlja in mučenec. Po pisnih virih naj bi vodil staro cerkveno skupnost, v kateri je čutiti tudi maloazijske, sirske in palestinske vplive. Po Viktorinovih besedah v pisnem viru “Razlaga Razodetja in drugi spisi” naj bi šesti pečat, apokaliptično znamenje, prineslo veliki potres, s tem pa poslednje preganjanje Kristjanov in njihov konec. Kot Antikrista je videl cesarja Dioklecijana, tega pa kot ponovno obujenega okrutnega cesarja Nerona. Viktorin je bil obtožen krivoverstva in mučen. Zgodovinski roman sloni na resničnih zgodovinskih dogodkih in osebah, nekaj oseb pa je avtor ustvaril v svoji domišljiji in izvrstno dopolnjujejo zgodbo iz oddaljenega časa naše preteklosti na območju antičnega Ptuja. Knjiga zahteva poglobljeno branje in razumevanje zgodovine zgodnjega krščanstva in postopnega zatona rimskega imperija, v pomoč pa so obsežne avtorjeve opombe z razlago zgodovinskih oseb, ki nastopajo v romanu, izrazov, imen, krajev, časovnica zgodovinskih dogodkov ter arheološke, literarne in zgodovinske reference.

Prispevala: Neja Drevenšek, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Ariadna

Večina nas pozna grški mit o Tezeju, ki je premagal Minotavra – pol človeka, pol bika. Pri tem mu je pomagala kretska princesa Ariadna in z njeno pomočjo je našel pot iz labirinta, v katerem je vladal Minotaver. Tezej je pobegnil skupaj z Ariadno, nato pa jo zapustil na otoku Naksos. Kakšna pa je Ariadnina plat zgodbe in kaj se je z njo zgodilo po Tezejevem odhodu? Na ti dve vprašanji skuša britanska avtorica Jennifer Saint odgovoriti v pričujočem romanu. Gre za moderno, lahko bi rekli feministično predelavo mita, saj v ospredje postavi ženske, ki so bile v preteklosti zapostavljene. V grški družbi, ki jo spoznamo v romanu, so bile namreč popolnoma podrejene moškim, bogovi pa so jih pogosto kaznovali za grehe njihovih mož, bratov, sinov. Ariadna odrašča skupaj s sestro Fajdro, s katero sta si zelo blizu. Palači v Knososu s trdo roko vlada njun oče, kralj Minos, mama Pazifaa pa že od rojstva Minotavra ni več podobna sama sebi. Sestri vseeno odraščata brezskrbno, njune sreče ne zmoti niti prihod sedmih mladenk in sedmih mladeničev, ki jih morajo Atene vsako leto kot davek za Minosovo zmago v vojni poslati, da bodo žrtvovani Minotavru. Ko pa na Kreto kot tribut pripluje atenski princ Tezej, se življenji takrat že skoraj odraslih sester zasukata v nepričakovano smer… Britanski knjigotržci so roman uvrstili v ožji izbor za nagrado Waterstones Book of the Year 2021, priljubljen pa je tudi med bralci, saj je bil v ožjem izboru za najboljši fantazijski roman leta 2021 na portalu Goodreads.

Prispevala: Tamara Banko, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Mati kraljev : Elizabeta, vnukinja Barbare Celjske

Pred nami je psihološki portret ene ključnih osebnosti evropske zgodovine. Zaradi telesne prizadetosti, posledice kostne tuberkuloze, je bila Elizabeta Habsburška nezaželena nevesta. Vnukinja ogrsko-hrvaške, nemške in češke kraljice Barbare Celjske je bila poročena s postavnim poljskim kraljem Kazimirjem IV. Jagelonskim. S svojo modrostjo in znanjem je premagala družbeno zavračanje, na svojo stran s svojo karizmo pridobila soproga, preko svojih potomcev pa sta vladarja prenesla kri grofov Celjskih na evropske dvore. Vladala sta uspešno, skoraj neverjetno pa je, kako je sprva neuspešen zakon prerasel v ljubečo zvezo, v kateri se je rodilo trinajst otrok, s katerimi se zgodba poljske zgodovine nadaljuje. Pisateljica Zlatka Rakovec-Felser, dr. psih., je znana tudi po zgodovinskih romanih “Na valovih sreče in pogube: Kraljica Barbara Celjska” ter “Vražja Liza: Čarovnije v zraku”, v katerih odlično predstavi psihološki profil protagonistov. Tudi s pričujočo knjigo je opravila izjemno raziskovalno delo.

Prispevala: Neja Drevenšek, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

V morju zrnce soli

V zadnjem obdobju druge svetovne vojne Nemci izgubljajo na vseh frontah. Pred napredujočo rusko vojsko bežijo ne le vojaki, anpak tudi civilisti iz Vzhodne Prusije in baltiških dežel. S pomorsko evakuacijo prevažajo begunce v Nemčijo. Na to pot je namenjena tudi ladja Wilhelm Gustloff, na krov katere se vkrca voč kot deset tisoč potnikov. Skupina beguncev se znajde na skupni poti do pristanišča Gotenhafen. Pešačenje je naporno zaradi hudega mraza in pomanjkanja hrane, vendar si pomagajo med sabo in kot skupina lažje premagujejo ovire. Vsak od njih ima svoje skrivnosti in strahove, prav tako Joana in Florian. Zaradi vojne ljudje že dolgo trpijo, zato se vsi borijo, da čimprej pridejo na varno. Toda usoda jim ne nameni olajšanja in varnosti, saj je ladja torpedirana s strani ruske podmornice. Knjiga temelji na resničnih dogodkih in je bila večkrat nagrajena.

Prispevala: Anica Gubenšek Gračnar, Osrednja knjižnica Celje

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Firerjeve sirote

Zgodba nam nudi vpogled v del grozljivega dogajanja v času druge svetovne vojne. Postavljena je v samo središče, v mesto München, kjer skozi oči pogumne učiteljice Claudie opisuje stiske in dileme ljudi, ki jim je vojna odvzela dostojno življenje. Prisilno odpeljani ljudje, zapuščeni otroci in strogo omejeno gibanje ljudi prisili v pokorščino ali v lastno iznajdljivost. Claudio pritegnejo v mrežo ljudi, ki iščejo boljše možnosti življenja zase in za osirotele otroke, kjer s predanostjo, srčnostjo in pogumom priborijo boljšo prihodnost za mnogo otrok.

Prispevala: Vesna Dobnik, Knjižnica Radlje ob Dravi

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Sredi življenja smo s smrtjo obdani

Bogdan Novak nam v svojem značilnem slogu, ki poleg napete zgodbe vsebuje elemente humorja, ironije, zgodovinska dejstva in običaje naroda, pripoveduje zgodbo, ki seže v kruto 15. stoletje, prežeto z vraževerjem in čarovniškimi procesi. Na Ptuju so o posvetnih rečeh odločali gospodje Ptujski, o verskih pa je odločala Rimokatoliška cerkev. Glavni junak romana je vrtnarjev sin Rafko, ki z molitvijo čudežno ozdravi gospodovo sestro Bernardko Ptujsko. Rafko si želi, da bi postal duhovnik in ta želja se mu po tem ozdravljenju tudi izpolni, pod okrilje ga vzamejo ptujski minoriti. Bratje minoriti ga uvajajo v posvečeno samostansko življenje in pošljejo na študij pastoralne teologije na Almo mater Rudolphino na Dunaj. Skupaj s prijateljem Ignacijem sta vpeta v študentsko življenje, ki je nemalokrat prežeto z razvratom in razuzdanostjo. Tako je v tistem času živela vsa gospoda, plemstvo in tudi cerkveni možje. Kmetje in tlačani so delali, trpeli lakoto, gospodje so uživali na pregrešnih pojedinah. Po končanem študiju so ga bratje minoriti sprejeli v red, postal je pater Rafael, od takrat je pomagal pri verskih obredih, med drugim je postal spovednik križnih sester v komendi v Markovcih, kar ga je spet usodno povezalo z opatinjo Bernardko. V tem času pa so bili zelo odmevni tudi čarovniški procesi. Sodnik Malleus je bil prav neusmiljen, saj ni prizanesel niti svoji ženi. Ženske so po grozovitem mučenju običajno priznale, ker niso imele več moči, nazadnje so jih skurili na grmadi. Gospodu Bernardu Ptujskemu ti čarovniški procesi niso bili najbolj po volji, večinoma so bile obsojene njegove podložnice, ker podložniki tako ali tako niso imeli imetja je za procese moral plačevati mastne dinarje. Bratu Rafaelu zaupajo vodenje Ptujskega samostana in tako kasneje postane tudi sodnik prisednik v krvoločnih čarovniških procesih. To dejstvo pa oteži njegovo delo in presojo, senca čarovniških sil in obtožba pade tudi na ljubezen njegovega življenja, opatinjo Bernardko. V vsakem obdobju ljudje nosijo svoje križe in težave. Ta čas pa je bil še posebej temačen: ljudje so trpeli zaradi turških vpadov, čarovniških procesov, kuge in drugih bolezni… Gospoda se je poročala med seboj zaradi bogastva, revni sloji so trpeli lakoto in pomanjkanje.

Prispevala: Zdenka Krautič, Knjižnica Lenart

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Napol morilke

Roman spremlja usodo treh žensk treh generacij družine Zanut: mame Marije, hčere Marine in vnukinje Zorke, ki se na begu pred fašističnim režimom iz Trsta zatečejo k sorodnikov v Istro, kasneje pa jih pod streho vzame družina Gruden iz Maribora. V ospredju zgodbe je Marina, ki z mamo živi v izrazito patološkem odnosu. Versko fanatična mama hči pretepa in jo psihično maltretira. Kljub temu se Marina čuti dolžna skrbeti zanjo, saj ji mama predstavlja steber pokončnosti in odločnosti. Kratkotrajen beg iz strupenega okolja ji omogoči poroka z Antonom, ki pa je prisiljen zbežati iz države zaradi radikalnega nasprotovanja fašizmu. Marinina vrnitev k mami pomeni vrnitev v stare tirnice ponižanja, nasilja in zlorabe. Čisto drugačen pa je odnos babice do vnukinje. Nona prisrčno Zorko obožuje, a hkrati hčeri očita, da je vnukinjo preveč razvadila in slabo vzgojila. Zorka odraste v upornico, ki se pridruži socialistični mladini in odide v partizane.

Naslov dela temelji na zgodovinskih dejstvih. V času gospodarskega vzpona Trsta so predpisi omogočali priseljencem, ki so finančno vlagali v dobrobit mesta, da niso odgovarjali za svoja pretekla kriminalna dejanja. Zato se je prebivalcev mesta prijela zmerljivka: »Tržačan, Tržačan, napol tat, napol morilec.« Z tem reklom istrski otroci zmerjajo tržaške begunke. Družina pri sorodnikih v Istri prvič resnično začuti težo begunstva. V revnem kmečkem okolju jih zaznamuje pečat tujosti, zato  se zatečejo v Jugoslavijo, v Maribor, kjer pa se zgodba ponovi. Begunstvo je ključna tematika romana, tako političnega kot osebnega. Je iskanje smisla ter osebnega prostora v času zgodovinskega preloma.

Prispevala: Ana Marija Miklavčič, Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka

Rezerviraj knjigo