Iskanje COBISS
Iskanje COBISS

Zvrst: družbenokritični roman

Morilčeve solze

Prevod dela: Les larmes de l’assassin. , O avtorici na zavihku ov. V kraj, pozabljen od vseh, kjer je s svojimi starši živel mali Paolo, je vsak prišel samo z namenom. Turist, znanstvenik, pesnik, vsak je našel tam tisto, po kar je prišel. Angel Allegria je bil morilec in prišel je morit. Paolo je tako postal sirota, Angel pa je našel pristan, kamor se je umaknil pred strahotami, ki jih je počel. Paolo ni poznal učinka groze ali žalosti, ki bi ga moral doleteti ob pogledu na mrtva starša. Ni poznal strahu, ker mu je življenje ves čas nosilo trenutke, ki jih je moral sprejeti brez ugovora. Tako je sprejel tudi mrtvi telesi in Angelovo zahtevo, da mu skuha juho. Zaživela sta v nenavadnem sožitju, ki ga je zamajal prihod Luisa, tujca, ki ni vedel, da je postal Angelov konkurent za otrokovo naklonjenost. Luis je antipod Angela, njegova protipodoba, tista, ki bi si jo Angel takoj nadel, če bi le znal zaupati, presekati tisto kar ga je naredilo za okorelega morilca. Vendar življenje je skup trenutkov in odziv nanje večkrat napačen. Vsak ima v svojem življenjskem nizu tudi napačne odzive, le da niso zanje vsem izstavljeni računi.

Prispevala: Maša Uran, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Hiša ob jezeru

Ali ste se že kdaj zapletli v misli, kako bi bilo lahko vaše življenje drugačno, če bi sprejeli drugačne odločitve? Max Albrecht, ki je vedno pogumno odrival vsakršno vsiljevanje misli, ki bi ga odpeljale nazaj v čas, ki bi ga moral pozabiti, se sooča z bolečino obžalovanja – kesa se namreč, da ni sledil instinktom, posledično pa zapravil priložnosti. In ko se je že zdelo, da je za vedno odkorakal stran od svoje preteklosti, je v svojem štiriindevetdesetem letu pred vnukinjo Anno razgrnil star in zbledel notranji načrt čudovite hiše ob jezeru, s tem pa začel razkrivati skrivnosti tistega »drugega življenja« v Vzhodni Nemčiji, ki ga je zaklenil v mrakobe podzavesti. Anna si je od zmeraj prizadevala priti do ključa dedkove preteklosti, ni pa vedela, kako se spopasti z logiko njegove zahteve – zahteval je namreč, da v njegovem nekdanjem nemškem domu, ki ga je zapustil pred sedemdesetimi leti, poišče nekaj, kar zanj simbolizira zlomljene sanje, ki jih je odrival iz svojega spomina. Leta brezupnega brskanja po sledovih družinske preteklosti v trenutku zbledijo, ko se Anna do potankosti vživi v usodo stare, nekdaj pravljične palače obdane s šepetajočimi gozdovi in spokojnostjo jezera – dedek jo je poslal nazaj tja, kjer se je zanj vse začelo, da oživi pretekla čustva in pozabljene duhove te dežele. V tem popotovanju, ki se začne v italijanski kavarni v San Franciscu, se popeljemo med »ruševine« nekdaj uglednega nemškega doma in v svet pariških kurtizan, obenem pa neprestano sledimo Anni, ki poskuša skrivnostni družinski preteklosti dodeliti prihodnost in povrniti dostojanstvo družinskemu imenu.

Prispevala: Daša Medvešček, Goriška knjižnica Franceta Bevka

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Ujemi zajca

Roman pripoveduje o dveh nekoč nerazdružljivih prijateljicah, ki sta kot majhni deklici in kasneje srednješolki delili tiste najbolj intimne skrivnosti odraščanja v Banjaluki v poosamosvojitveni Jugoslaviji. Dekleti, obremenjeni s travmami in sovraštvom še vedno sprtih nacij, sta odrasli v samosvoji osebnosti brez idealov. Sara, prvoosebna pripovedovalka zgodbe, po študiju odide v tujino in si tam ustvari eksistenco, Lejla ostane v Bosni. Po dvanajstih letih tišine se dekleti znova sestaneta v Bosni ter z avtom odpravita na Dunaj. V romanu se prepletata preteklost in sedanjost glavnih protagonistk, priča smo njunim duševnim stiskam, včasih kar mučnim napetostim v medosebni komunikaciji, iskanju izgubljenega časa, razkritju boleče družinske skrivnosti. Literarni prvenec je mladi avtorici prinesel nagrado Evropske unije za literaturo ter laskavi naziv Elena Ferrante Balkana.

Prispevala: Anica Derganc, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Dober dan za plezanje po drevesih

Jaco Jacobs je priljubljeni mladinski pisatelj, tudi novinar, kolumnist, bloger, prevajalec, ki živi v Južni Afriki in piše v afrikanščini. Glavne teme pričujočega kratkega romana so družinski odnosi, varstvo narave, prva ljubezen, tudi apartheid, čigar posledice starejši Južnoafričani čutijo še dandanes. Marnus in Leila se počutita neizpolnjena in neslišana vsak v svoji družini. Marnusu preseda ukazovalnost bratov, Leila težko preboleva ločitev staršev. Nekega dne Leila pozvoni pri Marcusu doma z željo, da podpiše peticijo za ohranitev starodavnega drevesa witkaree v bližnjem parku. Občinarji hočejo drevo posekati, ker naj bi ravno tam čez tekel novi cevovod. Mladostnika združita moči v nevsakdanjem protestu, ki bo zdravilno vplival na njuno samozavest in dojemanje sveta. Nežna, topla pripoved o vzpostavljanju harmonije v medčloveških odnosih tudi ali predvsem z ljubeznijo do narave.

Prispevala: Anica Derganc, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Thug : vse se vrača

Zgodba, ki močno spominja na uboj temnopoltega Georga Floyda v ZDA.

Šestnajstletno temnopolto dekle Starr Carter je neposredna priča, ko njenega mladoletnega prijatelja Khalila v hrbet in z rokami v zraku ustreli policist “Ena Petnajst.” Govori se, da je bil diler, da je imel pištolo, da se je upiral, da … Starr pozna resnico, vendar se zdi, da jo beli policisti ne želijo slišati. V soseski zato začne vreti. Med branjem bralec vstopi v črnsko predmestje in spoznava njihov način življenja. Kot so: ljubezen – skrb za družino – strah – želja ostati živ. Po knjigi so posneli film z enakim naslovom. Prevod dela: The hate U give. Spremna beseda: Pogovoriti se moramo o rasizmu / Katja Zakrajšek

Prispevala: Tamara Jesenovec, Cankarjeva knjižnica Vrhnika

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Človeške stvari

Skorajda ni družine, ki bi imela v Franciji toliko vpliva in moči kot Farelovi. Jean Farel je ugleden televizijski novinar, njegova žena Claire je intelektualka in vplivna feministka. Njun sin Alexandre je čeden, atletski, inteligenten in študira na elitni univerzi Stanford v Ameriki. Nekega jutra se pred Farelovimi vrati znajde policija in njihova glamurozna fasada se začne rušiti. Mlada ženska Mila iz ortodoksne judovske družine iz nižjega sloja je vložila ovadbo zaradi posilstva. Začne se dolgo sojenje in nepredstavljivo vmešavanje družbe vanj. Mediji komaj čakajo na škandal. Družabna omrežja gorijo. Kmalu ne gre več za soočenje z interpretacijo dogodkov, ki so se zgodili med mladima, temveč za soočenje družbenih slojev. Bralec je postavljen v središče sodnega procesa. Ali je bil spolni odnos prisiljen ali ne? Meja med privolitvijo in zavrnitvijo je tanka. Se lahko vsakdo izmed nas ujame v past?

Prispevala: Viktorija Kante, Lavričeva knjižnica Ajdovščina

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Igra

Prevod dela: Killyou! V zgodbo vstopimo sredi dogajanja, prepolnega divje akcije. Ampak na žalost samo navidezne, virtualne; sicer pa v nadaljevanju zgodbe spremljamo mulca, ki je pozabil živeti v resničnem svetu. Čas zapravlja v namišljenih akcijah, ki jih ustvarjajo računalniške igrice. Mama je nemočna. Iztrošila se je v propadlem zakonu, za sina, navezanega na konzolo, premore le puhlice na temo vzgojnih prijemov. Še tečaj joge ji ni v pomoč. Kje je skrito bistvo omamljanja in zadevanja z računalniškimi igrami se, skozi pripoved, mnogim staršem odstira vpogled v svet, kjer svetijo njihovi »sončki« in »sončice«. Zgodba nas seznani s pastmi in srhljivostjo iskanja poti iz blodnjaka virtualnega sveta.

Prispevala: Maša Uran, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Beograjski trio

Srbski režiser, beograjski intelektualec, pisatelj Goran Markovič, je kar tri desetletja zbiral in preučeval pričevanja z Golega otoka. Čeprav je v knjigo “Beograjski trio” vključil le dva do tri odstotke zbranega gradiva, izpade stoodstotno avtentična oz. arhetipska. Opisuje namreč ravnanje, značilno za politično mrcvarjenje, koncentracijsko taborišče, razčlovečenje, mehanizme totalitarnih sistemov. Na Goli otok je režim v izgnanstvo in na prevzgojo pošiljal informbirojevce, ki se niso strinjali s Titovim povojnim uporom Stalinu. Z izdajalci so opravili s pomočjo psiholoških prijemov, pripravili so jih, da so se zaporniki mrcvarili med sabo. Imeli so tri naloge: da mučijo sojetnike, da vohunijo in izdajajo nove informbirojevce in da podpišejo dokument, po katerem se bodo po uspešni prevzgoji priključili Udbi. Preživele žrtve še vedno preveva sram, ker so vstopili v to psihološko igro. V zgodbi se sredi povojnega političnega vrenja v Beogradu pojavi Lawrence Durell, bohemski pisatelj, kulturni ataše, ambasador in britanski vohun. Sicer s sabo pripelje družico, a se nesmrtno zaljubi v svojo učiteljico srbohrvaščine, Vero. Vera živi z možem Borom in hčerko Milo. Ko Bora odpeljejo na Goli otok, Vero pa na otok Sveti Grgur, kjer je žensko taborišče, Mila ostane brez staršev. Lawrence punčko na nek način reši oz. skrb za njo prepusti svoji, sicer tudi noseči ženi. Sam se po bondovsko loti reševanja svoje ljubice Vere in njenega moža. V igri so hudi avtomobili, čolni, vohunske povezave in združbe, oprema, orožje, kartografsko gradivo. Videli boste, ali bo vse to dovolj za premoč nad totalitarističnim sistemom. Iz kolaža dnevniških zapisov, pisem, uradnih poročil, zapisnikov, prisluhov in pričevanj sestavi zgodbo, ki vas bo posrkala vase, čeravno na prvi pogled prav zaradi kolažnega pristopa ne obeta in sem tudi sama odlašala z branjem. Genialno skadrirano, pomreženo v druge zgodbe in avtentično. Navdušeno pričakujem film.

Prispevala: Ksenija Medved, Mestna knjižnica Grosuplje

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Ameriška tla

Lydia v mehiškem Acapulcu vodi knjigarno. Ima osemletnega sina in ljubečega moža. Nekega dne v njeno knjigarno vstopi očarljiv moški Javier, s katerim se pogovarja o književnosti in sklene prijateljstvo. Lydia ne ve, da je šef najnovejšega mamilarskega kartela, ki je prevzel mesto. Usoda Lydijine družine se preobrne, ko njen mož Sebastian objavi članek o mamilarskem kartelu. Sledi strahotno maščevanje. Pokol preživita le Lydia in sin Luca. Da bi ostala živa, morata nemudoma zapustiti mesto in državo, saj so Javierjeve mafijske lovke dolge. Kmalu se znajdeta milje stran od udobnega življenja, ki sta ga bila vajena. Postaneta begunca. Njun vlak drvi proti svobodi, proti ZDA, a pot do tja je vse prej kot lahka. Tekmujeta s časom, oblastmi in morilci.

Prispevala: Viktorija Kante, Lavričeva knjižnica Ajdovščina

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Fantje iz Nickla

Eden izmed znanih literarnih glasov v Združenih državah Amerika je Colson Whitehead. Njegovo prepoznavnost z romanom Podzemna železnica, sta v širni svet dodala tudi Oprah Winfrey, ki je roman uvrstila na seznam svojega bralnega kluba, ter Barack Obama, ki je isto delo priporočil za poletno branje. Roman Podzemna železnica je leta 2017 prejel Pulitzerjevo nagrado. Ponovno pa je avtorju uspelo pridobiti istoimensko nagrado v letošnjem letu z romanom Fantje iz Nickla. Vsebina roman prikazuje temno poglavje ameriške zgodovine v 60. letih prejšnjega stoletja. Mojstrsko je poglobljena v pretresljivo naravo zlobe, zlorabe, posilstva, mučenja in celo umorov, ki so se dogajali v prevzgojnem domu na Floridi. Elvood je temnopolti mladenič, ki zre v boljšo prihodnost. V želji, da prispe na kolidž Melvina Griggsa se od doma odpravi prej. Ker je kolo pokvarjeno, se odloči, da pot do kolidža prepešači ali štopa. Ustavi mu voznik nizkega, živo zelenega, plymoutha 61. Elwood prisede in njuna pot se nadaljuje proti jug. Žal neuspešno, saj se fant po spletu nesrečnih okoliščin znajde pred sodnikom in kasneje na poti proti prevzgojnemu domu za fante na Akademiji Nickel. Prvi občutki o domu niso napačni, a kmalu se izkaže, da za štirimi stenami »hiše strahov«, še posebej s temnopoltimi fanti, ravnajo vse prej kot humano. Elwood za lažje preživljanje temačnih dni, uteho in vse globlje prijateljstvo najde v sotrpinu Turnerju, ki pa je njegovo pravo nasprotje. A ravno Elwoodovi ideali in Turnerej skepticizem pripeljejo do usodnega koraka… Roman, ki raziskovalcem in ljudem z močno osebnostjo in poslušnostjo razkriva še eno plat rasistične ameriške zgodovine.

Prispevala: Manuela Fonda, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Informacije o uporabi piškotkov

Spletna stran uporablja piškotke, ki hranijo podatke za pravilno delovanje spletne strani. Piškotki se hranijo v vašem spletnem brskalniku in služijo za vodenje sej uporabnikov, izbranega jezika strani in ostale funkcionalnosti spletne strani. Poleg tega naši ekipi omogočajo boljše razumevanje posameznih odsekov spletne strani, ki se vam zdijo najbolj zanimivi in uporabni.

Preko zavihkov na levi strani lahko nastavite vse vaše nastavitve piškotkov na teh straneh.