Iskanje COBISS
Iskanje COBISS

Zvrst: leposlovje za odrasle

Kot dih

Ferzan Özpetek se je rodil v Carigradu leta 1959, leta 1976 se je preselil v Rim, kjer je študiral filmografijo. Danes živi in dela v Italiji, zaslovel pa je kot filmski in operni režiser, scenarist in pisatelj. Tudi zgodba v čustvenem trilerju kot dih meša zgodbe dveh mest, Rima in Carigrada. Do Carigrada namreč eno izmed sester pripelje Orient Express. Zbežati želi pred dogodkom, ki ju je s sestro ločil in zaznamoval za vse življenje. Naslednjih petdeset let nista govorili in ko je že kazalo, da se bosta končno srečali, tik pred tem ena izmed sester umre. Življenje namreč mimo nas zbeži kot dih. Vmes se v stanovanje, v katerem je stanovala v Rimu ena izmed sester naseli par, ki na kosilo povabi še nekaj svojih prijateljev. Ker sestra, ki je zbežala v Carigrad, tega ni vedela, se jim naključno pridruži na kosilu in tako prijatelji začnejo spoznavati in odkrivati zgodbo obeh sester, medtem pa se razkrivajo tudi njihovi odnosi. Poznamo človeka, s katerim živimo in si delimo dobro in slabo? V ozadju gre samo za ljubezen, ki je ne moremo izsiliti. Smo pa v imenu ljubezni pripravljeni storiti marsikatero norost. Ampak tudi če se petdeset let ne vidimo, tudi če nikoli ne spregovorimo, je ljubezen, če je, tako trdna, da je ne more razdreti prav nihče. Če je to drugim prav ali ne. Ampak, ali smo v imenu ljubezni in če, zakaj, pripravljeni tudi ubijati? Čustveno napeta zgodba, ki nas popelje skozi življenja nekaj ljudi. Še enkrat se izkaže, da nič ni tako, kot se zdi na prvi pogled.

Prispevala: Nina Jamar, Občinska knjižnica Jesenice

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Dva bregova, ena reka

V knjigi Dva bregova, ena reka spremljamo življenjski zgodbi Kerry Hayes in Noaha Martineauja, ki so ju ločili kot otroka. Ko njuna mati ni bila več sposobna poskrbeti zanju, je Kerry pristala v sirotišnici, njenega dveletnega bratca pa so dali v posvojitev. Od tu dalje je njuno življenje teklo v popolnoma različnih smereh. Zdaj sta že oba odrasla. Kerry je skrbna in ljubeča mama samohranilka, ki živi s sinom Kianom v nevarnem predelu Londona in dela kot čistilka hiš bogatašev. Nikoli ni pozabila svojega bratca, za katerega je kot deklica skrbela, preden so ju ločili. Noaha je posvojila ugledna družina, pri kateri je bil deležen ljubezni in priložnosti, da je pridobil dobro izobrazbo ter postal uspešen odvetnik. Ima ženo in hčerko, živi v lepi hiši, vendar se njegov zakon znajde v težavah. Čeprav so mu povedali, da je bil posvojen, ni nikoli želel brskati po preteklosti in izvedeti več o svojem poreklu. Vedel ni niti, da ima polsestro. Kerry sprva svojemu bratu piše pisma in jih pošilja v posvojitveni center, kjer upa, da jih bo nekega dne prevzel, ko se jo bo odločil poiskati. Ker se to ne zgodi, njeno življenje pa še naprej ubira neprijazna pota, se nazadnje odloči, da ga bo poiskala. Ko se po desetletjih končno srečata, se njuni življenji zopet prepleteta v obujanju njune preteklosti, pa tudi v skrbi in ljubezni drug do drugega. Zgodba, polna ljubezni, sočutja, bolečine, pa tudi modrosti.

Prispevala: Gabriela Grlica, Ljudska knjižnica Metlika

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Beograjski trio

Srbski režiser, beograjski intelektualec, pisatelj Goran Markovič, je kar tri desetletja zbiral in preučeval pričevanja z Golega otoka. Čeprav je v knjigo “Beograjski trio” vključil le dva do tri odstotke zbranega gradiva, izpade stoodstotno avtentična oz. arhetipska. Opisuje namreč ravnanje, značilno za politično mrcvarjenje, koncentracijsko taborišče, razčlovečenje, mehanizme totalitarnih sistemov. Na Goli otok je režim v izgnanstvo in na prevzgojo pošiljal informbirojevce, ki se niso strinjali s Titovim povojnim uporom Stalinu. Z izdajalci so opravili s pomočjo psiholoških prijemov, pripravili so jih, da so se zaporniki mrcvarili med sabo. Imeli so tri naloge: da mučijo sojetnike, da vohunijo in izdajajo nove informbirojevce in da podpišejo dokument, po katerem se bodo po uspešni prevzgoji priključili Udbi. Preživele žrtve še vedno preveva sram, ker so vstopili v to psihološko igro. V zgodbi se sredi povojnega političnega vrenja v Beogradu pojavi Lawrence Durell, bohemski pisatelj, kulturni ataše, ambasador in britanski vohun. Sicer s sabo pripelje družico, a se nesmrtno zaljubi v svojo učiteljico srbohrvaščine, Vero. Vera živi z možem Borom in hčerko Milo. Ko Bora odpeljejo na Goli otok, Vero pa na otok Sveti Grgur, kjer je žensko taborišče, Mila ostane brez staršev. Lawrence punčko na nek način reši oz. skrb za njo prepusti svoji, sicer tudi noseči ženi. Sam se po bondovsko loti reševanja svoje ljubice Vere in njenega moža. V igri so hudi avtomobili, čolni, vohunske povezave in združbe, oprema, orožje, kartografsko gradivo. Videli boste, ali bo vse to dovolj za premoč nad totalitarističnim sistemom. Iz kolaža dnevniških zapisov, pisem, uradnih poročil, zapisnikov, prisluhov in pričevanj sestavi zgodbo, ki vas bo posrkala vase, čeravno na prvi pogled prav zaradi kolažnega pristopa ne obeta in sem tudi sama odlašala z branjem. Genialno skadrirano, pomreženo v druge zgodbe in avtentično. Navdušeno pričakujem film.

Prispevala: Ksenija Medved, Mestna knjižnica Grosuplje

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Konec

Kaj bi naredili, če bi pri poročilih z vso resnostjo povedali, da se bliža konec sveta? In ne samo to, znan bi bil točen datum in ura konca. Bi bili žalostni, razburjeni, jezni? Bi vam odleglo? Bi želeli uživati dni, ki so vam še ostali, ali bi se vdali v usodo? Knjiga z naslovom “Konec” se ukvarja s temi vprašanji. Zemlji se približuje ogromen komet, ki so ga znanstveniki odkrili prepozno, da bi se še dalo kaj narediti. Med ljudmi zavlada panika, vsakdanje življenje se konča. Izbruhnejo izgredi, vse več je nasilja, saj ni več posledic, skoraj ni več koga, ki bi preiskoval zločine in preganjal morilce, posiljevalce. Nekateri pustijo službe in delajo stvari, ki so si jih vedno želeli narediti (ki niso nujno dobre), spet drugi si zatiskajo oči pred resnico in zanikajo obstoj kometa. Dnevi pa tečejo, dan D se vse bolj približuje. V knjigi spremljamo zgodbo Simona, ki si želi svoje zadnje dni preživeti s svojimi bližnjimi in punco Tildo, ki pa ima drugačne načrte za svoje zadnje dni. Na drugi strani pa spremljamo Lucindo, punco z diagnozo: rak, levkemija. Lucinda piše kratke zapise za “TellUs” portal, pri katerem gre za poskus človeštva, da bi se ohranili podatki o zemlji in človeštvu – za primer, da je v vesolju kdo, ki bi utegnil naleteti na te zapise. Tilda izgine, Simon in Lucinda pa sta odločena, da bosta še pred koncem ugotovila, kaj se ji je zgodilo. Mats Strandberg (1976) je švedski pisatelj in kolumnist, roman “Konec” pa je bil leta 2020 uvrščen na častno listo IBBY.

Prispevala: Branka Mrđenović, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Delno ženska

Roman Delno ženska je bil napisan v južnoindijskem jeziku tamilščini in predstavlja enega prvih slovenskih prevodov iz del sodobne indijske književnosti, ki ni napisana v angleščini. V delu spremljamo zgodbo zakoncev Kalija in Pone, ki kljub revščini živita polno življenje, njuno srečo kali le dejstvo, da Poni nikakor ne uspe zanositi. Mladi par skuša najti srečo in veselje v drugih stvareh, vendar ju kar naprej obhajajo dvomi. Za njuno negotovost je kriva predvsem družba, ki ju pomiluje oziroma nikakor ne more sprejeti dejstva, da nimata otrok. Tako neznanci kot tudi prijatelji in sorodniki ju gledajo postrani, ugibajo, kdo od njiju je ‘kriv’, da sta še vedno brez otrok, ves čas morata prenašati takšne in drugačne opazke in nasvete, kaj vse bi morala storiti, da bosta končno postala starša. Paru ne pomaga nobeno zdravilo, nobena molitev in noben ritual. Ljudje Kalija nagovarjajo, naj si vendar najde še drugo ženo, vendar Kali, ki tu in tam pomisli tudi na to možnost, ve, da ga bo Pona, če bo domov pripeljal drugo žensko, zapustila. Stvari se zasukajo, ko sorodniki Poni predlagajo, naj se udeleži zadnjega dneva tradicionalnega festivala kočij. Na ta dan vsi moški postanejo bogovi, ženskam, ki želijo zanositi, pa je dovoljeno, da si enega izberejo in se mu prepustijo. Roman Delno ženska, ki je poln tako čudovitih in slikovitih kot surovih in okrutnih podob ruralne Indije in tradicionalne indijske družbe, je po izidu sprožil tako silovite napade in proteste, da je avtor za nekaj časa prenehal s pisanjem.

Prispevala: Maruša Mugerli Lavrenčič, Goriška knjižnica Franceta Bevka

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Šepetalec

Izguba žene in matere pisatelja Toma Kennedya pahne v splet čudnih okoliščin. Spopada se z nizom napačnih pristopov k sinu Jaku. V upanju, da bo selitev v Featherbank obema koristila, se preselita v novi dom. Hiša je na videz strašljiva, a jima nudi zavetje, prijeten občutek, ki pa ne traja dolgo. Neznanci, ki se potikajo po dvorišču, šepet, ki ga Tom sliši iz Jakove sobe. Zakaj je Jaka kar naenkrat strah, če vrata niso zaklenjena? Kdo je fantek v tleh? Za izginotje Neila, fanta Jakove starosti, Jake in Tom na srečo nista slišala, vse dokler ne izgine tudi Jake… Napet psihološki triler, ki v bralcu s spretno zapleteno zgodbo vzbudi nelagodje. Kaj pa Vaša vrata? So zaklenjena?

Prispevala: Aleksandra Papež, Knjižnica Lenart

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Mati kraljev : Elizabeta, vnukinja Barbare Celjske

Pred nami je psihološki portret ene ključnih osebnosti evropske zgodovine. Zaradi telesne prizadetosti, posledice kostne tuberkuloze, je bila Elizabeta Habsburška nezaželena nevesta. Vnukinja ogrsko-hrvaške, nemške in češke kraljice Barbare Celjske je bila poročena s postavnim poljskim kraljem Kazimirjem IV. Jagelonskim. S svojo modrostjo in znanjem je premagala družbeno zavračanje, na svojo stran s svojo karizmo pridobila soproga, preko svojih potomcev pa sta vladarja prenesla kri grofov Celjskih na evropske dvore. Vladala sta uspešno, skoraj neverjetno pa je, kako je sprva neuspešen zakon prerasel v ljubečo zvezo, v kateri se je rodilo trinajst otrok, s katerimi se zgodba poljske zgodovine nadaljuje. Pisateljica Zlatka Rakovec-Felser, dr. psih., je znana tudi po zgodovinskih romanih “Na valovih sreče in pogube: Kraljica Barbara Celjska” ter “Vražja Liza: Čarovnije v zraku”, v katerih odlično predstavi psihološki profil protagonistov. Tudi s pričujočo knjigo je opravila izjemno raziskovalno delo.

Prispevala: Neja Drevenšek, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Osem gorà

Prvoosebni pripovedovalec Pietro je osamljen mestni fant iz Milana. Njegove starše združuje skupna strast do gora. V gorah sta se spoznala, se zaljubila in se celo poročila ob vznožju Tre Cime di Lavaredo. Ko odkrijejo vasico Grana, ob vznožju Monte Rosa, začutijo, da so našli pravo mesto za pobeg iz velemesta. Njihova poletja se polnijo z neskončnimi pohodi po gorah. Enajstletni Pietro se druži z enako starim Brunom, ki ni še nikoli zapustil domače vasi in na hribovski kmetiji pase krave. Potepata se po zapuščenih hišah in starih mlinih, raziskujeta hudournik. Navidezno neuničljivo prijateljstvo med fantoma traja leta dolgo. Ko odrasteta v moža, se njune poti sicer pričnejo razhajati. Bruno ostaja med domačimi vršaci, Pietro obrede svet. Ampak gorska vasica Grana in tamkajšnja koča je njuno večno pribežališče. Delo je bilo leta 2017 ovenčano z italijansko najprestižnejšo literarno nagrado strega.

Prispevala: Viktorija Kante, Lavričeva knjižnica Ajdovščina

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Divja tišina

Raynor in Morth se vrneta s poti prežeta s soljo. Kaj pa potem?

Verjetno vse, ki ste prebrali Prežeto s soljo zanima, kako živita Raynor in Moth sedaj. V dolgih mesecih sobivanja z naravo sta si na peš poti pozdravila dušo in telo. Vrnitev v normalno življenje je bila za njiju vse prej kot lahka. Mothova neozdravljiva možganska bolezen CGBD začne kmalu kazati zobe. Raynor opazi, da mož izgublja spomine na njuno prehojeno pot, zato mu kot darilo za rojstni dan napiše knjigo in jo zveže s trakom. Kasneje se opogumi in rokopis pošlje založbi, ki se knjigo odloči izdati. Knjigo je prebral tudi Sam, ki zakoncema ponudi zapuščeno kmetijo. Nekoč so na njej pridelovali jabolčnik, sedaj pa sadovnjake preraščata visoka trava in robidovje, kamnita hiša je polna plesni, hlev je poln smeti. Raynor je prepričana, da sta narava in gibanje na svežem zraku najboljša zdravnika, zato zgrabi priložnost. Zakonca kmetiji in sebi vdahneta novo življenje. Naredita pa še eno noro stvar: skupaj s prijateljema se konec poletja odpravita na pohod po divji Islandiji. Sredi divje tišine spoznata, da sta na pravi poti.

Prispevala: Viktorija Kante, Lavričeva knjižnica Ajdovščina

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Niti koraka več

Niti koraka več je roman priljubljene in zelo brane slovenske pisateljice Janje Vidmar. Romaneskno dogajanje je umeščeno na nekaj sto kilometrov dolgo Jakobovo pot, El Camino de Santiago. V ospredju je fikcijska zgodba, v kateri bralec spremlja pot samske abrahamovke Alenke. Prvoosebna pripovedovalka se v sedanjosti sooča s sestrino nepredvidljivo diagnozo in sprejemanjem sebe kot romarke, retrospektivno pa se vrača v preteklost, ki je zaznamovana s smrtjo ljubljene osebe. Ta roman je hvalnica hoji in hvalnica osvoboditvi človeka. Spomni nas, da je smisel življenja življenje samo in nas spodbuja, da za boljši vsakdan iščemo sveto in svetlo pri in v sebi. Poleg notranjega boja se moramo naučiti tudi sodelovanja in prijateljevanja z drugimi. Alenkini učitelji so češki modrec, šarmanten Šved, nadležna ženska, filozof z vozičkom knjig itd. – učijo jo strpnosti, solidarnosti, enakopravnosti … Niti koraka več pomeni, da se je treba kdaj ustaviti, zadihati, ozavestiti trenutek in šele nato nadaljevati pot. Roman kliče po ponatisu, pisateljica se spogleduje z mislijo o trilogiji.

Prispevala: Manja Miklavc, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo