Zvrst: družbeni roman

Boj za poetično eksistenco, ki pa ni bil poetičen.

Zvezda 111 je bil prenosni radio, nepogrešljiv element mlade družine Bischoff, posebej na njihovih pohajkovanjih, iz katerega izhajajoči zvoki bluesa in rock ‘n’ rolla so navduševali predvsem Carlovega očeta in njegovo mamo in ju povezovali v življenjskem hrepenenju po uresničitvi mladostniške želje, osrednjega razloga, zaradi katerega sta Carla v njegovih rosnih dvajsetih, med študijem, ki ga je sicer opustil, česar starša nista vedela, poklicala nazaj domov in mu sporočila, da odhajata, pri tem pa nista povedala ne kam (razen to, da se odpravljata na Zahod) ne za koliko časa. Bilo jer v času padca berlinskega zidu, meje so se odprle, v zraku je bil vonj po novi, svobodnejši prihodnosti, Carla pa je nepojasnjen vzrok odhoda staršev pustil predvsem zmedenega in v globokem občutku zapuščenosti. Iz domačega stanovanja v Geri, ki naj bi ga čuval v času njune odsotnosti, se z očetovim žigulijem, ki mu je bil prav tako zaupan v skrb, odpravi v Berlin, s sanjami v srcu, da nekoč postane priznan pesnik, a ga realnost pahne predvsem v mnoge eksistenčne stiske in ga po naključnem dogodku vodi v pridružitev pripadnikom berlinske podzemne scene, nekakšne gverilske komune, ki zaseda prazna stanovanja in jih poseljuje s svojimi pripadniki, niti aktualnih dogajanj pa se stekajo, povezujejo in nadaljnje oblikujejo v novo ustanovljenem podzemnem klubu, pujsniku. V anarhističnih razmerah, polnih tveganj in utopičnih iluzij se Carl sprva kot taksist, nato zidar in v nadaljevanju pretežno kot natakar prebija skozi svojo lastno osebno zmedo, trudeč se obdržati predvsem svojo veliko ljubezen Effi, vmes pa prebira pisma staršev (mame) in sledi njuni poti, do zadnjega zaviti v skrivnost. Gre za roman o pričevanju na novo odkrite svobode in o zankah, povezanih s tem, pa tudi o špekulantih vseh vrst, ki so vzniknili v na novo nastali situaciji, ter o mladih sanjačih, pritepenih z vseh vetrov, enako hrepenečih v skupni želji, da si izborijo svoj prostor pod soncem. Seilerja smo v slovenskem prevodu spoznali že skozi branje odličnega romana Kruzo (osrednji lik romana se na kratko pojavi tudi tokrat, seveda z enako filozofijo), kot avtor širokega pripovednega zamaha z izpiljenim smislom za tankočutno izpisane portrete posebnežev pa se potrjuje tudi v tem delu in bralca, ko se prebije do konca pripovedi, nagradi s celostno zaokroženim romanesknim dahom in sporočilom, več njimi, med njimi tudi tem, da so za preživetje potrebni, vsi enakovredno, hrepenenje, upanje, vztrajnost in pogum; včasih pomaga tudi kozje mleko.

Prispevala: Renata Vidic, Valvasorjeva knjižnica Krško

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Sestri Violet in Trudy živita v Sugar Bendu že vse svoje življenje. Preden ju je že zgodaj zapustila mama, ji je je morala Violet obljubiti, da bo vedno poskrbela za svojo mlajšo sestro in kot resno, odgovorno dekle svojo obljubo izpolnjuje tudi za ceno lastne sreče. Odpove se študiju in ostane doma. Ko se Trudy poroči z »najprijaznejšim človekom v okolici« in postane žrtev njegovega nasilja za štirimi zidovi, ji skuša Violet na vse načine pomagati, vendar ji niti policisti ne verjamejo in jo celo obtožijo klevetanja enega najbolj zglednih prebivalcev mesta. Nato se zgodi nekaj, kar Trudy odvzame glas, Violet pa se odpove tudi svoji sreči v ljubezni, ki jo je našla s policistom Frankom. Po štiridesetih letih sestri živita skupaj in v mestu vodita svojo trgovino, na dan pa začne prihajati skrbno skrita preteklost. Medtem v Sugar Bend pride tudi osemnajstletna Maya, ki po letih v rejniških družinah išče svoje mesto v svetu, kjer bo sprejeta in kjer bo našla svoj pristan. Avtorica nam je tako v branje ponovno ponudila zgodbo o trdnih medsebojnih vezeh, močnih ženskah, žrtvovanju in novih priložnostih.

Prispevala: Gabriela Grlica, Ljudska knjižnica Metlika

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

“Vse ima dve plati, eno vidimo druge pa ne.”

Švedski pisatelj Fredrik Backman s svojim dihjemajočim pisanjem navdušuje bralce po vsem svetu. Njegova saga Mi smo medvedi je postala izjemna uspešnica, po nekajletnem premoru pa smo dočakali zaključni del trilogije z naslovom Zmagovalci. V ospredju je rivalstvo med dvema mestecema sredi švedske divjine. Tako zeleni Björnstadt kot rdeči Hed živita za hokej in vse, kar je povezano z njim. A to ni samo zgodba o športu. Gre za veliko več. Backman z neverjetnim posluhom za psihologijo spleta pripoved o posameznikih in njihovih usodah, odločitve pa sprožajo verižne reakcije, ki tako ali drugače vplivajo na celo skupnost. Čeprav gre za sklepni del trilogije, je pisatelj v zgodbo vpletel ravno prav podatkov, da lahko sledimo dogajanju oz. jo beremo samostojno. Pretresljivo, izjemno branje, ki vabi k razmisleku, česa vsega smo sposobni ter kaj moramo žrtvovati, da premagamo osebne tragedije, ki v resnici nikoli niso samo posameznikove in odzvanjajo v skupnosti še dolgo časa po tem, ko so se zgodile.

Prispevala: Špela Činkelj, Knjižnica Kočevje

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Trpko in hudomušno hkrati

Avtorica romana je slovenska igralka, Barbara Cerar, prvakinja SNG Drama Ljubljana. Je tudi docentka za dramsko igro na AGRFT. Pretežno jasno je njen prvenec. Glavna protagonistka je dislektična Olga Vrabec Golob, ki namesto na potovanja hodi na umetne oploditve. Ko jo po desetih letih zaradi ljubice zapusti mož, se počuti obupano in ponižano. Še dobro, da jo pokonci držijo zabavni ter iskreni sosedje. Ti ji popestrijo vsakdan in tragični trenutki postanejo za odtenek lažji. Zgodba o Olgi je, kot je zapisal že Vinko Möderndorfer, življenjska in trpko duhovita. Avtorica je mojstrica besed, zgodba je polna pridevnikov, primerjav in prispodob. Odlično branje. Komaj čakamo njeno naslednjo knjigo.

Prispevala: Maja Car Marn, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Ti in jaz sredi tega sveta, ki je zašel s poti.

Osrednji lik romana je Nastja, ki se iz Pariza, kjer živi, vrne v Ljubljano. Najprej obišče sestro Doro in odkrivati se nam začne dogajanje iz življenja protagonistke. Nastja je ločenka z dvema odraslima hčerama in sveže propadlo ljubezensko zgodbo za seboj. Ravno ta predstavlja glavni razlog za njen prihod v Ljubljano in to ravno v času koronavirusa in napetih razmer zaradi omejitev. V Ljubljani si Nastja poišče najemniško stanovanje. Lastnik stanovanja pripelje novega sostanovalca in se z Nastjo dogovori, da bo najprej poskusno z njo delil stanovanje. Tobias iz Bruslja je novinar in operni kritik ter hkrati vnet opazovalec petkovih kolesarskih protestov v Ljubljani. Tudi Nastja počasi spoznava dinamiko protestov, hkrati pa vse bolj v svoje življenje spušča tega fanta, ki je po nenavadnem naključju prišel v njeno življenje. Brina Svit nam ponuja nov roman, v katerega vpleta aktualno tematiko, predvsem pa nas razvaja, kot zna le ona, z bogatim jezikom. Tokrat je roman nastal najprej v slovenskem jeziku, sledil pa je prevod v francoski jezik.

Prispevala: Ana Dolinšek, Mariborska knjižnica

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Upanje na boljši jutri

Zgodba nam predstavi mlado žensko Elso, katero je življenje postavilo pred prvo preizkušnjo že v mladosti. Elsa je rojena v vzorni, premožni družini v Teksasu, vendar je po preboleli bolezni v otroštvu potisnjena ob stran, odrašča z občutkom manjvrednosti in prezrtosti, dokler se ji dokončno ne odpovedo. Elsa vendarle najde svoje mesto v moževi družini, kjer s svojo marljivostjo in skrbjo za družino dokaže sebi in drugim, da je vredna spoštovanja in ljubezni. Življenje pa ima pripravljenih še veliko preizkušenj zanjo, vse se pričnejo z vztrajno sušo in gospodarsko krizo, ki prizadene Velike ravnice in tudi njihovo kmetijo in tukaj se prične pravi boj za preživetje, kjer se Elsa dokaže kot neustrašna in pogumna mati, kljub nemogočim razmeram.

Prispevala: Vesna Dobnik, Knjižnica Radlje ob Dravi

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

To ni le zgodba, to je hvalnica knjigam!

Roman se je pred mojimi očmi znašel po priporočilu sodelavke in me prepričal s posebno zgodbo za platnicami. Carl Kollhoff dela v knjigarni, po njenem zaprtju pa dostavlja knjige posameznikom, ki ne hodijo zdoma. Le-te poimenuje po svoje, po literarnih junakih. Tako se na večernih obhodih ustavi pri nuni Amaryllis, ki ne stopi iz samostana, kateri je sicer namenjen za rušenje, pa gospe Nogavički, pri nesrečni Effi ter samotarskem bogatašu gospodu Darcyu. Na obhodih se mu nekega dne pridruži deklica Šaša, ki ji uspe prodreti skozi oklep Carlove zadržanosti ter mu, kljub njegovemu vztrajnemu upiranju, lepša sprehode s knjigami. Žal pa nova vodja knjigarne ni več naklonjena ostarelemu Carlu in njegovemu popoldanskemu dostavljanju knjig. Le kako bo Carl še dostavljal knjige, če bo ostal brez službe? Na srečo jih ima tudi na domačih knjižnih policah veliko. Knjigo bi lahko poimenovali kar hvalnica knjigam ter vsem, ki s knjigami rokujemo, jih navdušeno predajamo drugim in o njih govorimo z žarom.

Prispevala: Aleksandra Papež, Knjižnica Lenart

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Preživetje v divjini družinskih odnosov

Mož in oče Ernt Allbright, se je iz vojne vrnil popolnoma drug človek. Vojne grozote so pustile posledice. Ernt je postal vzkipljiv, ljubosumen in brez obstanka, v vsaki stvari je videl grožnjo in nevarnost. Po mnogih neuspešnih selitvah in menjavah služb se odloči, da se s svojo družino preseli na divji konec Aljaske, kjer mu je sovojak zapustil del zemlje. Žena Cora, nikoli ne izgubi upanja in bi naredila prav vse, da bi izbrisala posledice vojne in bi bil mož spet podoben osebi, s katero se je poročila. Tako s hčerko Leni, z upanjem na boljše življenje, slepo sledita očetu v novo življenje. Vendar nihče izmed njih ne računa na neusmiljenost Aljaske, kjer se človekove šibkosti še bolj izrazijo, vojne travme še poglobijo in tako nevarnost ne preži na družino le v divji pokrajini, ampak je nevarnost še močnejša med štirimi stenami doma.

Prispevala: Vesna Dobnik, Knjižnica Radlje ob Dravi

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo