Iskanje COBISS
Iskanje COBISS

Zvrst: družbeni roman

Nebo je meja

Ključ do spoznavanja sebe

Prvenec Francesce Casadei nam opisuje zgodbe enajstletnikov na prehodu v nižjo srednjo šolo in v prvem letu šolanja na novi šoli. Vsak od junakov v prvoosebni izpovedi najprej opiše čas pred začetkom prehoda v novo šolo. Filo (Filippo) ta prehod občuti kot smrtno obsodbo, sploh ker je na isto šolo pred njim hodila že sestra. Ale (Alessandro) je nesrečen zaradi svojega izgleda in dejstva, da že sedaj nima prijateljev, Sele (Selenia) je zgrožena, da ne bo v razredu s prijateljicama, temveč le z brezvezniki. Giuli (Giulia) pa se je preselila v novo mesto, doma se starša prepirata in njen pobeg in prostor utehe ji predstavlja gozd. Vsi ti najstniki se srečajo v istem razredu na prvi šolski dan. Filo na svoji šolski klopi opazi znake, ki pritegnejo njegovo pozornost. Tudi Giuli na svoji klopi odkrije nenavadne geometrične figure in simbole. To odkritje ju poveže in kmalu se jima pri raziskovanju pridruži še Ale. Selenio pa razžira ljubosumje, ker se Filo ne druži z njo, temveč z brezvezno Giuli, zato naredi načrt, kako ju ločiti in z izsiljevanjem zagreni življenje Giuli. Zaplet nas pripelje do pomladi, ko se končno razkrijejo vse skrivnosti in oblikujejo prava prijateljstva. Odličen najstniški roman, ki opozarja na drugačnost, na pomen prijateljstva, na težave odraščanja in tudi na nove izkušnje v šoli in predvsem, kako se je včasih potrebno izpostaviti za pravo stvar.

Prispevala: Ana Dolinšek, Mariborska knjižnica

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Lady Susan

Biser klasične literature

Lady Susan Vernon je očarljiva spogledljiva mlada vdova, ki v želji, da bi se ponovno in bogato poročila, spretno razpreda svoje mreže med sorodniki in znanci, katerih gostoljubje in prijaznost zna neusmiljeno izkoriščati v svojo korist. Njena spretnost manipuliranja je vredna vsega občudovanja in pri svojih velikopoteznih načrtih se ne ustavi niti takrat, ko sta pod vprašajem sreča in zadovoljstvo njene plašne in občutljive edinke. Jane Austen naj bi delo napisala že kot najstnica, nekje okrog leta 1795. Z njim je odlično prikazala puhlost in zlaganost dela londonskih višjih slojev in plemstva. Sentimentalna novela je napisana v enainštiridesetih pismih, ki si jih izmenjujejo glavni protagonisti zgodbe. Zaključi se s tretjeosebnim sklepnim delom, ki ga je pisateljica dodala leta kasneje. Delo je po avtoričini smrti objavil njen nečak. Po zgodbi so posneli film z naslovom Love & Friendship (Ljubezen in prijateljstvo). Glavno vlogo karizmatične spogledljivke, ki je tokrat negativen lik, je briljantno odigrala angleška igralka Kate Beckinsale.

Prispevala: Sabina Zore, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Klavčev Prehod

Roman, v katerem konec junakovega potovanja, predstavlja začetek njegove rasti.

Dogajanje tretjega Williamsovega romana v slovenskem prevodu je postavljeno v kansaški del ameriške prerije v 19. stoletju. V vas z zvenečim imenom Klavčev prehod se priseli študent Will Andrews, ki je ravnokar zapustil Harvard z namenom, da bi spoznal deželo in našel stik z naravo. Sprva naveže stik s prodajalcem bizonjih kož McDonaldom, ta pa ga seznani z domnevno nepokvarjenim lovcem na bizone, Millerjem. Takoj se dogovorita za skupno odpravo v oddaljeno pokrajino, kjer naj bi Miller pred časom videl velike črede bizonov. S sabo vzameta še Charleyja Hogea, Millerjevega globoko vernega in od pitja odvisnega prijatelja, ki naj bi gnal vprego z voli ter izkušenega odiralca kož Freda Schneiderja. Skupina mož je v svojih značajih zelo heterogena in njihova različnost vodi v razburkano popotovanje po neskončnih planjavah, kjer sicer najdejo obljubljeno deželo s številno čredo bizonov, a ne dočakajo obljubljenega srečnega konca. Williamsov Klavčev prehod nekateri uvrščajo v vestern žanr, a tu ne boste našli tipičnih elementov vesterna, kot so kavboji, Indijanci in črede krav. Središčna tema romana je iskanje samega sebe in poskus preživetja v nečloveških razmerah ter z ljudmi, ki jih komaj poznaš in so tako zelo drugačni od tebe. Prav tako besedilo govori o svetu, ki si ga želi človek podrediti, ne glede na opustošenje, ki ga bo pustil za seboj. Mešanih občutkov se oziramo na dejstvo, da je bilo v tem času pomor črede s približno tri tisoč bizoni zgolj zaradi pridobitve njihovih kož, popolnoma normalno dejanje. Nemalokrat so lovci v lovu na zaslužek iztrebili cele črede, za njimi je ostalo le strohnelo meso in kupi bizonjih kosti. Kljub temu, nam ob prebranem romanu ostane misel, da je kljub človeškemu pohlepu, narava močnejša. Poudari jo tudi avtor že na samem začetku, ko citira Ralpha Walda Emersona: »Tu bivata svetost, ki je v posmeh našim religijam, in stvarnost, ki odvzame avreolo našim junakom. Tu spoznamo Naravo kot poglavitno okoliščino, ki zasenči vse druge okoliščine in kakor bog sodi vsem ljudem, ki stopijo pred njegovo obličje.«

Prispevala: Franka Koren, Lavričeva knjižnica Ajdovščina

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Velika ljubezenska zgodba

Velika ljubezenska zgodba glavnih protagonistov se začne, ko se naključno srečata na trajektu, ki pluje na pomorski liniji Benetke – Pirej. Maturantka Edith ter deset let starejši kapitan ladje Andrea se po nekaj zmenkih zapleteta v ljubezensko razmerje, do ušes zaljubljeni Andrea celo prekine večletno zvezo z zaročenko. Če Andrea v Edith najde žensko svojega življenja, pa vihravo, problemov polno dekle še ne zmore zavezanosti za vedno, pobegne na študij v tujino. Ko se Edith ponovno vrne v Italijo z nezakonsko hčerkico, ji Andrea odpusti, vendar srečo skupnega bivanja uniči tragedija. Andrea, v romanu ostareli prvoosebni pripovedovalec, se na otoku, kjer sta si z Edith zgradila dom, spominja svoje in ženine mladosti, odločitev, ki so zaznamovale njuni življenjski poti, ljubezni, ki se je z leti krepila in ju globoko povezala. Avtorici, mojstrici pisane besede, je uspel še en psihološko izdelan in s čustvi nabit roman, kjer tenzija dogajanja ne popusti niti za trenutek ter kot tak ponuja vrhunsko bralno doživetje.

Prispevala: Anica Derganc, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Otok pogrešanih dreves

Dogajanje romana Otok pogrešanih dreves (2021) priljubljene in večkrat nagrajene avtorice Elif Shafak je postavljeno na Ciper in v London, v njem pa spremljamo zgodbo Grkinje Defne in Turka Kostasa, ki sta se tik pred izbruhom državljanske vojne (1974) zapletla v prepovedano ljubezensko zvezo, in njune hčerke Ade. Del zgodbe nam pripoveduje figa – drevo, ki je nekoč raslo v taverni na Cipru, ki je bila skrivno srečevališče zaljubljencev, pozneje pa je (novi) dom našlo na vrtu družinske hiše v Londonu. Dogajanje ves čas preskakuje med preteklostjo in sedanjostjo, se seli s Cipra v London in nazaj, vrzeli v zgodbi pa zapolnjuje figa, ki ni le pripovedovalka, temveč tudi metafora, saj se – tako kot izseljenci – trudi pognati korenine in se prilagoditi tujemu okolju, obenem pa s seboj nosi nezaceljene rane in travme. Tako kot figa, ki za preživetje v tujem okolju potrebuje Kostasovo pomoč, tudi človek ne more preživeti brez rame, na katero se lahko nasloni, oziroma sogovornika, kateremu se lahko zaupa. Kostas pred preteklostjo in z njo povezanimi travmami beži v svet narave, Defne pa želi pred njimi obvarovati hčer, zato Ada do najstniških let ne izve nič o domovini svojih staršev. Njeno radovednost nekoliko poteši šele materina sestra Mejrem, ki pride na obisk v London in jo seznani s ciprsko kuhinjo, obenem pa ji razkrije razloge tako za materin molk kot tudi za pretrgane vezi z Defnejino in Kostasovo družino. Narava v podobi fige je na koncu tisti element, ki prinese ponovno zbližanje očeta in hčere, ki sta po hudi izgubi živela nekako vsak zase oziroma drug mimo drugega. Otok pogrešanih dreves je roman o ljubezni, pripadnosti, odtujenosti, vojni, travmi, izgubi, žalovanju, avtorica pa v zgodbo spretno vpleta zgodovino Cipra ter zanimivosti iz sveta narave. Najnovejše delo turške pisateljice, ki piše v angleščini, se je uvrstilo v ožji izbor za nagrado costa (2021) in žensko nagrado iz leposlovja (Women’s Prize for Fiction, 2022) ter v širši izbor za nagrado ondaatje (2022).

Prispevala: Maruša Mugerli Lavrenčič, Goriška knjižnica Franceta Bevka

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Mestece Galveias

José Luís Peixoto, ki ga omenjajo kot enega najbolj nadarjenih portugalskih pisateljev, je v svojem kompleksnem romanu Mestece Galveias, kritiško izpostavljenem z nagrado oceanos, portugalsko različico bookerja, opisal življenje preprostih, neizobraženih, od preostalega sveta ločenih ljudi, živečih v Galveiasu, majhni podeželski vasici odročne in revne pokrajine Alenteja, kjer se življenje odvija v povsem drugačnih pogojih in ritmu kot v razvitejših mestnih središčih. Galveias je tudi dejansko avtorjev rojstni kraj in je z njim še vedno globoko povezan, predvsem zaradi spokojnosti, ki ga nudi tisto okolje, pa tudi zaradi osebnih korenin, ki jih avtor ni presekal – ta kraj je bil dolgo časa (vse do avtorjevega 18. leta) edini svet, ki ga je poznal (poleg tistega, ki ga je začel vzporedno odkrivati v knjigah, ki si jih je lahko enkrat mesečno izposojal ob obiskih potujoče knjižnice). Zgodba je umeščena v osemdeseta leta prejšnjega stoletja, v čas avtorjeve mladosti, in avtentično prikazuje takratno podeželsko življenje, surovo povezano z naravo (vremenom, obdelovanjem zemlje, živalmi) in njenimi cikli rojevanja in smrti. Preživetje je bilo težko in razpoloženje dokaj depresivno, odraslo prebivalstvo v precejšnjem deležu nepismeno, perspektiva prihodnosti pa ni segla dlje od napovedovanja letine in od nje odvisnega preživetja. Nič drugače kot drugod so nenapisano zgodovino kraja ustvarjale predvsem osebne zgodbe posameznikov, ali natančneje: njihove med-osebne zgodbe. Zamerljive, spotakljive, pohujšljive in predvsem večinoma nesrečne. Avtor jih v romanu sicer prepleta, a ostaja med njimi tudi veliko neizrečenega in zavitega v skrivnost. Bralec, ki jih sprva dojema kot ločene pripovedi, kasneje spozna, da so še kako povezane, in znajde se na dokaj nevajenem terenu, saj jih med seboj težko povezuje. A prav v tem je izziv: ne težiti k popolnemu nadzoru pripovedi, a vseeno slediti vsem podrobnostim. Zgodba namreč ne ponuja niti osebne katarze niti velikih spoznanj, ta zgodba predvsem samo pripoveduje, kar pa avtorju ne zamerimo, saj je njegov jezik nadvse nežen in poetičen. Avtor tudi ničesar ne moralizira, ljudi nepristransko, s povsem krščanskim razumevanjem, prikazuje v njihovi naravni grešnosti, ki pa ni zgolj njihova, je od nas vseh. Zato avtorjev tihi poziv, da se zazremo tudi vase in v sebi in svojih zgodbah prečešemo, kar je gnilega in površini skritega. In tega ne ignoriramo, saj pomembno greni naša življenja. Kot tista nepoznana, zunajzemeljska stvar brez imena, po žveplu smrdljiva gmota, ki je (simbolično) zastrupljala življenja ljudi v Galveaisu in se zanjo niso zmenili vse dokler se ni med njimi po dolgem času spet pojavilo nekaj nedolžnega, kar jih je spomnilo, da je lahko življenje tudi drugačno, manj otopelo in vpeto tudi v (skupno) prihodnost.

Prispevala: Renata Vidic, Valvasorjeva knjižnica Krško

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Pričakovanja

Ljudje v življenju pričakujemo marsikaj. Zdi se, da je še najmanj zahtevno pričakovati, da najdeš pravo osebo in imaš z njim/njo otroke. Žal ni vedno tako. Vztrajno se povečuje delež samskih oseb, prav tako se zdi, da na vsak sklenjen zakon vsaj eden razpade. Če do poroke sploh pride. In otroci? Tudi rodnost vztrajno pada. V romanu spremljamo Jano in Primoža, oba v drugi polovici tridesetih let. Nekaj časa sta že skupaj, končno imata oba redno službo in ravno sta se preselila v večje stanovanje, dvosobno. Primož, ki dela v vrtcu, si je vedno predstavljal, da bo oče. Da bo mama, je pričakovala tudi Jana. Vendar otroka ni. Pomoč jima ponudi medicina. Avtorica doživeto prikaže, s čim vse se pari srečajo po odločitvi za umetno oploditev. Prepričljivo naslika, kako (neuresničeno) hrepenenje po otroku zareže v telo in psiho ženske, ki ji že narava nalaga materinstvo, še bolj pa to od nje pričakuje družba. Osvetli razpoke v odnosih ženske, najprej s partnerjem, kajti tarča bolečih postopkov ni njegovo telo, nato še s prijatelji in znanci, kjer pogosto ni dovolj razumljena. Kako ostati človek, ko si zreduciran na telo, ki te je pustilo na cedilu? Pričakovanja so drugi roman Anje Mugerli, ki je za svojo zbirko kratkih zgodb Čebelja družina prejela Evropsko nagrado za književnost. Avtorico odlikuje izjemen posluh za prikazovanje odtenkov v zapletenih medčloveških odnosih ter pogum za lotevanje tabu tem, kar neplodnost kljub vedno večji pogostosti še vedno ostaja.

Prispevala: Ksenja Grešak, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Glas

Saša je bila povsem običajna najstnica, dokler se ni zgodil teroristični bombni napad na moskovski podzemni železnici, ko je bila na poti v šolo. Sicer ostane fizično skoraj nepoškodovana, vendar ji strah onemogoča normalno življenje. Pogosto doživlja panične napade, boji se gneče in vožnje z javnimi prevoznimi sredstvi. Zdravniki predlagajo spremembo okolja in nato se preseli k babici v Kaliningrad. Z babico večkrat zahajata v knjižnico, kjer se Saša vključi v bralni klub srednješolcev, v katerem se vsi člani soočajo z določenimi težavami. Bralni klub postane varno zatočišče, kjer lahko spregovori o svoji bolezni, ostali ji prisluhnejo in zaupajo svoje probleme. Knjiga je bila uvrščena na IBBY-jev seznam knjig za otroke s posebnimi potrebami.

Prispevala: Anica Gubenšek Gračnar, Osrednja knjižnica Celje

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Volčja sreča

Paolo Gognetti se slovenskemu bralcu vrača z obliko, s katero ga je osvojil. Vrača se torej z romanom, čeravno je ta v konkretnem primeru sestavljen iz kratkih poglavji, tako rekoč kratkih zgodb, ki čisto dobro funkcionirajo tudi same zase. Tudi Volčja sreča je, kot večina avtorjevih del, postavljena v visokogorje italijanskih Alp, v masiv Monte Rosa, v svet, ki mu je domač in očitno zadosti ljub, da se k njemu neutrudno vrača in v katerem se odlično znajde. V Cognettijevih delih ne gre iskati presenetljivih obratov ter šokantnih zapletov in razpletov, v njih bo bralec našel predvsem avtorjeva občutenja in razmišljanja in tudi tu Volčja sreča od ustaljene recepture ne odstopa. Zakaj jo torej (pre)brati? Cognetti je zelo intimen avtor, in ko enkrat stopiš v njegov svet, je težko izstopiti. Sploh, če imaš rad gore, naravo in življenje, predvsem pa lepo napisane zgodbe, najsibodo resnične, ali pa izmišljene. Če vam je bilo všeč Osem gora, vam bo zagotovo tudi Volčja sreča, v vsakem primeru pa gre za roman, ki bo zadovoljil najširšo paleto bralnih okusov. Toplo priporočam!

Prispeval: Samo Roš, Osrednja knjižnica Celje

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Osem popolnih ur

V tem romantičnem in prisrčnem romanu se dva neznanca po naključju srečata med snežnim metežem in skupaj preživita en popoln večer, misleč, da se ne bosta nikoli več videla. A zdi se, da ima usoda drugačne načrte. Ko se je dvaintridesetletna Noelle vračala iz srečanja na bivši fakulteti, jo je na avtocesti presenetil močan snežni metež. Obtičala je v svojem avtomobilu in ker se je njen telefon izpraznil, ni mogla stopiti v stik z družino. Prav tako je v sosednjem avtomobilu obtičal simpatičen Sam, ki je bil na poti do letališča in se vrača nazaj v Ameriko. Noelle je ponudil pomoč in po nekaj oklevanja se je presedla v njegov avtomobil, da bi si napolnila telefon. Tako sta skupaj preživela naslednjih osem ur, dokler ceste niso bile očiščene. Razšla sta se brez, da bi si izmenjala kontakte. Se bosta še kdaj videla? Ali pa je bilo to le naključno srečanje … Knjiga ne govori le o iskanju ljubezni svojega življenja, temveč o iskanju samega sebe, svojega življenjskega namena.

Prispevala: Neža Molnar, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo