Zvrst: družbeni roman

Nemška avtorica Alena Schröder se je slovenskemu bralnemu občinstvu predstavila s svojim prvencem Mladenka pri oknu, večerna svetloba, modra obleka. V njem je spletla pripoved žensk iz štirih generacij in v ospredje postavila vnukinjo  Hannah in njeno prababico Sento, v romanu Pri vas je vedno tako nenavadno tiho, označenem kot predzgodba, pa glavni literarni vlogi prevzameta mama Evelyn in hči Silvia. Pisateljica nadaljuje z berljivim podajanjem vsebine in spreminjanjem časovnih perspektiv iz poglavja v poglavje.

“Sedanjost” predstavlja leto 1989, ko se Silvia z nekajmesečno dojenčico Hannah vrne v rojstni kraj, po dolgem obdobju bivanja v skvoterski skupnosti si zaželi materine prisotnosti, kljub temu da si nikoli nista bili blizu. Evelyn se je po letih vdovstva in upokojitvi povsem umaknila v samoto, skoraj že obupana nad življenjem sprejme hčerino vrnitev kot blagoslovljeno rešitev. Njun odnos je bil od nekdaj zaznamovan z molkom, potlačenimi čustvi in neizrečenimi vprašanji. Vzroke zato odkrivamo v preteklem dogajalnem času, ko se vračamo k Evelyn kot mladi poročeni ženi. Po rojstvu hčere se je odrekla beli zdravniški halji in se kot gospodinja ujela v zanko nezadovoljstva,  materinstvo, v katerem se ni znašla, pa je zamajalo njene trdne temelje. Za malo Silvio so bili edini odmik od tihega doma njeni obiski sosednje družine in izleti s teto Betti, ki je bila živo nasprotje mamini zadržanosti, neposredna, vihrava, toda pozorna in rahločutna. Z likom Betti je izpostavljen še en pomemben vidik romana, to so življenjske prelomnice, pri katerih je na eni strani želja po svobodi, na drugi pa občutek dolžnosti in žrtvovanja, tudi za ceno lastnih sanj. Postopoma spoznavamo, kaj je dokončno pretreslo družino Borowski in Silvio gnalo od doma. Bo v letu padca Berlinskega zidu tudi materi in hčeri uspelo zrušiti prej nepremostljivo pregrado med njima?

Prispevala: Anja Ogrizek, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Petru in Ivanu po dolgem boju z rakom umre oče. Mama se je že zdavnaj preselila k novemu partnerju. Hiša, v kateri so bivali in jo je napolnjevala očetova radost, tako ostane zapuščena. Peter že dolgo živi v Dublinu, kjer dela kot pravnik. Dvaindvajsetletni Ivan, šahovski mojster in teoretični fizik, prav tako biva v najetem stanovanju. Za brata nastopi dolgo obdobje žalovanja, pa tudi iskanja pravih poti. Peter se znajde v čustvenem odnosu do Sylvije, ki je njegovo bivše dekle, a še vedno članica družine in obenem tudi  do nove ljubezni, dosti mlajše od njega, skvoterke in študentke. Ivan spozna žensko, starejšo od sebe, ob kateri začuti pristnost partnerskega odnosa. Družbeno sprejemljivo ni imeti toliko mlajše dekle in hkrati še obiskovati bivšo punco, kot tudi ni sprejemljivo to, da je dekle štirinajst let starejša od fanta. Družba je še vedno staromodna in tudi, kar še posebej boli, obsojajoča. Petra skrbi, kaj bi porekli njegovi pravniški kolegi in prijatelji, če bi spoznali Naomi, Margaret skrbi, kaj bi storil njen bivši mož in kako bi razliko v letih med njo in Ivanom sprejela družina. V tem vmesnem času, ko brata razrešujeta medsebojne odnose in žalujeta za očetom, spoznamo razlike med njima. Peter je samozavesten, star nekaj čez trideset, uspešen, o njem in njegovih pravniških primerih beremo v časopisih. Ivan je nežen, sramežljiv, nepripravljen, nekako neprikladen za življenje v družbenih sistemih, v katerih je njegov brat Peter tako okreten. Pravzaprav je to čas, ja, tisti vmesni čas, ko vsak od akterjev išče sebe in svoje mesto v svetu.

Vprašanj, ki jih Sally Rooney preko literarnih likov mojstrsko razrešuje, je veliko. Nanja odgovarja mojstrsko, zanimivo, precizno, psihološko razglabljajoče. Kakor da bi liki živeli z nami – tak je občutek ob branju romana. Pisateljica v romanu izpostavi poleg žalovanja in odnosov med bratoma tudi zastarele poglede današnje družbe na partnerske odnose, hinavščino navideznih prijateljstev, odnose med starši in otroki, razlike med družbenimi razredi in pomen svobodne izbire načina obstoja.

Sally Rooney se je rodila leta 1991 v  Castlebaru na Irskem. Študirala je v Dublinu. Pri 26 letih je izdala roman Pogovori s prijatelji. Je pravi pisateljski fenomen, saj je ubrala novo formo romana, piše pa tudi v povsem svojem, edinstvenem slogu. Z romanom Normalni ljudje je pobrala večino pomembnih literarnih nagrad, z njim je bila nominirana tudi za Bookerjevo nagrado. Tretji roman nosi naslov Kje si, prelepi svet?. Medtem je Sally Rooney postala najbolj znana milenijska pisateljica. Sebe Rooney rada opiše kot feministko in marksistko. To se pozna v njenih delih, seveda tudi v četrtem romanu Intermezzo.

Prispevala: Simona Solina, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Roman Lincolnova cesta se začne v Nebraski, na prostrani preriji, po kateri so posejane redke kmetije. Na eni izmed njih je svojo mladost preživel Emmmet, mladenič, ki se v spremstvu upravnika prevzgojnega doma po odsluženi kazni vrača domov. Ko izve, da so dolgovi, ki so se nakopičili njegovemu pokojnemu očetu tako veliki, da bo banka zaplenila premoženje njegove družine, se skupaj z mlajšim bratom odloči zapustiti domačo zemljo. Toda še pred odhodom se pred vrati propodajoče kmetije pojavita njegova bivša sojetnika in skupaj se podajo na dogodivščino, ki bo spremenila njihova življenja. Željni novih začetkov se štirje mladeniči odpravijo na več tisoč kilometrov dolgo transkontinentalno cesto, ki povezuje vzhodno in zahodno obalo Združenih držav Amerike.

Največja odlika Lincolnove ceste so “živi” književni junaki in njihove raznolike osebnosti. Amor Towles jih je odlično vkomponiral v turbulentno obdobje ameriške zgodovine, ki je sledilo drugi svetovni vojni. Fizično in duhovno potovanje protagonistov je tako beg pred bremeni preteklosti kot iskanje lepše prihodnosti. Polno je pustolovščin skozi katere na poti odraščanja spoznavajo same sebe in sprejemajo odločitve, ki bodo usodno spremenile njihova življenja.

Prispeval: Gregor Korošec, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Pedrček, mevža, lažnivec, kreten, reva, fanatik. Vse to so izrazi, s katerimi drugi okarakterizirajo 15-letnega Munga. Mama alkoholičarka ga je poimenovala po svetniku in ustanovitelju mesta Glasgow. Njeni otroci so prepuščeni sami sebi. Najstarejši Hamish ustanovi tolpo protestantskih otrok, ki se zapleta v pretepe z lokalnimi katoliki. Jodie sanja o študiju, do katerega naj bi ji pomagal profesor, s katerim se skrivaj dobiva. Mungo, najmlajši Mimin otrok, je na mamo navezan kljub vsem njenim slabostim. Ker na nasilje gleda zviška, med vrstniki izstopa. Vsiliti mu želijo grobo moškost, ki se nikakor ne sklada z njegovo milo osebnostjo. Edini, ki ga ne obsoja, je mladi James, ki popoldneve preživlja ob svojem golobnjaku. Fanta se spoprijateljita in med njima se razvije nežna mladostniška ljubezen. Po vseh merilih takratne družbe sta s sledenjem pristnim čustvom pristala na listi izobčencev.

Shuggie Bain, avtorjev prvenec, in njegov drugi roman Mladi mungo sta vsebinsko sorodna. Oba skozi fabulo nerazumljenega odraščajočega posameznika prikažeta sliko Škotske in njenih družbenih konfliktov v 90. letih 20. stoletja, ko v Glasgowu vladajo nasilje, revščina in brezup. Douglas Stuart si kot odličen pripovedovalec pri tem pomaga z vključevanjem mnogih posrečenih stranskih likov in zgoščenim dogajanjem. Mungo je enkraten tako kot njegovo ime. Kljub tikom, osamljenosti in neurejenim družinskim razmeram ohranja naivni optimizem, s čimer se prikupi bralcem. Premagati mora nepredstavljive ovire, da bi lahko živel tako, kot si sam želi. Kljub izrazito tragični zgodbi trpečega Munga je roman poln ljubezni in topline. Literarna poslastica za ljubitelje dobre fabule, ki ne dopušča ravnodušnosti.

Prispevala: Eva Zadravec, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Za pisateljski stil Dušana Čatra je morda še najbolj značilno, da je vsaka njegova nova knjiga popolnoma drugačna od prejšnje, kar velja tako za vsebino kot slog.

To poigravanje z najrazličnejšimi žanri je tokrat naplavilo Deželo ZOO: Povest o dobrih in slabih ljudeh.  Gre za neke vrste zgodovinski roman, ki orisuje življenje splavarjev v Savinjski dolini tik pred drugo svetovno vojno. Takrat so s splavi še zadnjič tovorili les vse do Beograda, ta obrt pa je po vojni popolnoma izumrla.

Na resnično zgodovinsko osnovo in dejstva, med katerimi se znajde tudi kakšen ljudski mit, je prilepljena izmišljena zgodba o splavarskem veleposestniku Hermanu Habermanu in njegovima sinovoma, Maksu Albinu ter Frideriku. Prvi se pripravlja na poroko, drugi ga zato med služenjem vojaškega roka pride obiskat. A medtem ko je starejši brat ‘na rajži’, se Friderik nevarno zaplete z bodočo nevesto…  Ko se sinova tako skupaj znajdeta na splavu, ki potuje proti Beogradu, je soočenje neizbežno.

Prva stvar, ki vam bo padla v oči ob prebiranju Dežele ZOO, je seveda stil. Ta posnema rahlo arhaični slog slovenskih domačijskih povesti iz 30-ih let, kar lepo sovpada s temo romana. Avtor je s to izbiro romanu dodal nekakšen lahkotnejši, rahlo humoren pridih in čeprav obstaja nevarnost, da bi tovrstni jezik bralcu utegnil iti na živce, se ga že po nekaj straneh povsem privadi, hkrati pa se je potrebno pisatelju prikloniti s klobukom do tal za izjemni besedni zaklad ter poznavanje splavarskega žargona. Več kot očitno je opravil domačo nalogo glede zgodovinskega dela, pokazal pa je tudi, da se poleg slovenskih klasikov izplača brati tudi ‘Večernice’.

Druga temelja značilnost vseh Čatrovih romanov pa so izjemo dodelani liki. Z ravno prav podrobnimi, a ne prenapornimi opisi zna bralcu grafično pričarati sleherno osebo na način, da ga bralec ne samo vidi pred sabo, temveč tudi dobesedno začuti njegov karakter, zasluti njegove misli in podoživi njegovo duševno stanje. To velja za vse nastopajoče, od glavnih protagonistov, očeta deloholika Hermana, starejšega sina delo- in alkoholika Maksa Albina, ki ima kljub izjemno nasilnemu karakterju tudi sposobnosti, zaradi katerih je med ljudmi spoštovan; pa bolj mevžastega in zasanjanjega Friderika, ki s sabo nosi kopico kompleksov zaradi starševskega favoriziranja starejšega brata. Tudi stranske figure, kot je nesojena nevesta Helena, ki s svojim iskrivim karakterjem preprosto nima sreče z moškimi. Celo celjski Fičfirič Kondi, ki je v romanu obrobna figura, je učinkovito predstavljen na takšen način, da se bralcu dodobra vtisne v spomin.

Dežela ZOO ima poleg umetniške vrednosti na nek način tudi dokumentarno, saj osvetljuje delček slovenske zgodovine, ki je širši javnosti – predvsem tisti bolj oddaljene od Savinje – precej slabo poznan. K temu pripomorejo tudi v tančico skrivnosti zaviti elementi, kot na primer romska družina, ki se iz okolice Pliberka naseli ob Savinji: takšni in podobni detajli vas bodo skoraj zagotovo prisilili, da boste imeli ob knjigi odprto tudi Wikipedijo ali drug zgodovinski vir, sproti preverjali dejstva in se ob tem tudi kaj naučili. Sicer pa: prepričajte se sami.

Prispeval: Matija Štumberger, Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Paradiž je prvo, v slovenski jezik prevedeno delo Abdulrazaka Gurnaha, britanskega avtorja afriških korenin, prejemnika najprestižnejše nagrade za literaturo, ki mu jo je Nobelova komisija podelila za brezkompromisno in sočutno razgaljenje učinkov kolonializma in usode beguncev v prepadu med različnimi kulturami in celinami.

Roman se močno naslanja na zgodovinska dejstva in bralcu odstira pogled v zgodnje 20. stoletje vzhodne Afrike. Pripoveduje zgodbo posameznika, ki odrašča v nemirnem obdobju, v katerem so evropski kolonizatorji kritično zaznamovali politični, ekonomski in socialni ustroj afriške celine. Osrednja tematika je tako zunanje kot notranje potovanje Yusufa, dvanajstletnega dečka, ki ga njegov oče v zameno za poplačilo dolgov proda bogatemu trgovcu Azizu.

Ko se mu kot služabnik pridruži na potujočih trgovanjih, se njegova otroška preprostost in naivnost srečata z brutalno resničnostjo vladavine kolonialističnih velesil. Na prašnih poteh, ki se vijejo po oddaljenih delih Afrike, se pričenja pot njegovega odraščanja, iskanja samega sebe, premagovanja občutja ujetosti in strahu pred prihodnostjo, hrepenenja po svobodi ter razdvojenosti med dvema svetovoma, ki jima pripada.

Prispeval: Gregor Korošec, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Maya in Rebecca sta sestri, ki ju povezuje posebna vez. V mladosti sta bili priča umoru svojih staršev, ki je zaznamoval preostanek njunih življenj. Kasneje obe postaneta zdravnici. Maya dela kot otroška ortopedinja in je poročena z Adamom, ki je prav tako zdravnik. Par se je v zakonu znašel na težki preizkušnji, saj je Maya večkrat splavila. Rebecca pa je svobodomiselna, drzna oseba in dela za kot zdravnica v organizaciji, ki pomaga ljudem po katastrofah. Nima želje, da bi se ustalila in si ustvarila družino kot njena sestra.
Ko orkani pustošijo po Severni Karolini, je Rebecca ena prvih na prizorišču. Svaka Adama prepriča, da se ji pridruži v misiji reševanja in pomoči, in ko ta vidi otroke v stiski, prepriča Mayo, da se jim pridruži. Čeprav ima Maya raje delo v čisti bolnišnici in svojo varno hišo kot opustošeno mesto, spanje na tleh in malo hrane, misli, da bo, če se pridruži možu in sestri na terenu, to pomagalo njenemu zakonu. Toda helikopter, na katerem spremlja bolnike v bolnišnico, strmoglavi in rečeno je, da nesreče ni preživel nihče. Rebecca in Adam se zatečeta drug k drugemu po tolažbo …

Naše laži so zapletena zgodba o družini, izdaji in odpuščanju. Kot običajno je avtorica romana tudi tokrat pred začetkom pisanja raziskala zgodovinsko ozadje dogajanja in poiskala informacije pri strokovnjakih, ki poznajo delo zdravstvenih delavcev v krajih, ki so jih prizadele naravne nesreče, v tem primeru še posebej posledice orkanov.

Prispevala: Gabriela Grlica, Ljudska knjižnica Metlika

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo