Nahajate se: Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka > Knjige > leposlovje za odrasle

Zvrst: leposlovje za odrasle

Avtor: Golob, Tadej

Brezno

“Svet je nor. Ko že misliš, da razumeš, pa tole…”

S kresnikom 2010 nagrajeni mojster pisane besede Tadej Golob s svojstvenim pisanjem odpira različne teme in svetove. Brezno je že njegov sedmi kriminalni roman, ki se zgleduje po skandinavskem tipu kriminalk in v katerem kraljuje inšpektor Birsa kot avtorjev alter ego. Po ekranizaciji prvega romana Jezero, si inšpektorja Birso zlahka predstavljamo v podobi odličnega igralca Sebastijana Cavazze. Brezno se bere povsem samostojno, kot natančno sestavljena uganka, v kateri ni odvečnih potez. Neodložljivo branje je še prepričljivejše, ker se dogaja v slovenskih krajih. Avtor se na okolje in tematiko ne nasloni zgolj z domišljijo, temveč z očitno raziskavo, posveti in osebno izkušnjo. Ob tem pa v zgodbo neopazno vtke tudi čisto človeško dimenzijo. Birsa in njegova kriminalistična ekipa niso ne superheroji ne bleščeči zvezdniki. So ljudje z osebnimi prtljagami, z drobnimi zmagami in porazi. Njihova veličina je v tem, da si zaupajo in pomagajo, tudi ko drugi začnejo dvomiti v njih. Golob dogajanje romana zapelje v Gotenico, prostor, ki nosi svojo težo in svoj spomin. Kar se sprva zdi kot Tarasov umik iz opravljive Ljubljane, se hitro spremeni v preiskavo, ki odpira neprijetna vprašanja in previdno brska po plasteh zgodovine, ki bi jih marsikdo najraje pustil pri miru. Brezno je kriminalka sodobnega časa, prepojena z občutkom digitalne povezanosti, hkrati pa sidra v kolektivni spomin temnejše plati naše preteklosti. Rezultat je branje na dih, ki ne ponuja poceni bližnjic, ampak bralca do konca drži v napetosti. Lahko se zgodi, da boste po branju rabili nekaj časa, preden boste odkolesarili po novo knjigo. Za drzne. Branje s karakterjem. Priporočam.

Prispevala: Maja Božič, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Avtor: Di Pietrantonio, Donatella, 1963-

Vrnjena

»Bila sem Vrnjena, povratnica. Govorila sem drugačen jezik in nisem več vedela, komu pripadam.«

Začetek pripovedi je umeščen v avgust leta 1975, vanjo vstopimo s kratkim poglavjem, v katerem se trinajstletnica s kovčkom v roki vzpenja k vratom stanovanja, domu »druge« matere. Kmalu se razkrije, da jo je slednja nekaj mesecev po rojstvu predala sorodnikom, sedaj pa je bil otrok poslan nazaj v okrilje svoje biološke družine. Bežno se odstira njeno prejšnje življenje edinke pri nadomestni družini, pri čemer spoznamo, da so nove razmere, v katerih se znajde dekle, v popolnem nasprotju z njenimi dosedanjimi izkušnjami. Vrnitev jo zaznamuje tako navznoter kot navzven, saj ji okolica »prilepi nevidno nalepko z vzdevkom Vrnjena, povratnica«. Razpeta je med obe materi, na eni strani je »mama z vasi«, skopa z nežnostjo, na drugi »mama z morja«, od katere je deležna le materialne pozornosti. Vmes pa je ona sama z vprašanji brez odgovorov ter občutki krivde, sramu in nezaželenosti.

Jezikovna posebnost so dialogi v narečju, ki prispevajo k pristnosti v slikanju družbenega okolja. Poudarjena je drugačnost glavne literarne osebe in njena odtujenost od sveta, ki ga določajo grobe besede in dejanja, socialno pomanjkanje ter večinoma neljubeči odnosi. Prvoosebna pripovedovalka se z vidika sedanjosti in odrasle osebe ozira v otroštvo in obdobje, ki ji je zapustilo trajen pečat, hkrati pa je takrat spletla tudi tesne vezi. Znašla se je v okolju, kjer je bilo potrebno hitro odrasti, dokaz za to je bila sestra Adriana, drobna, na videz krhka deklica, s svojimi nočnimi strahovi, v bistvu pa zelo močna, bistroumna, predvsem pa skrbna in zaščitniška.

Roman Vrnjena je delo italijanske pisateljice Donatelle di Pietrantonio, ki literarno ustvarja ob poklicu otroške zobozdravnice ter svoje zgodbe umešča v pokrajino Pescara, iz katere sama izhaja. Preveden je bil v številne jezike, prirejen v gledališko predstavo in prelit na filmska platna. Vzljubili so ga tudi bralci, saj je prejel nagrado campiello za najboljšo knjigo po njihovem izboru.

Prispevala: Anja Ogrizek, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Avtor: McFadden, Freida

Trk

V drobcih razbitega odseva duše se zrcalita njena tiha moč in nevidna bolečina.

Roman potrpežljivo, skoraj obredno, odstira plasti človeške psihe. Ranjene, izkrivljene. V razbitih odsevih, raztresenih skozi celotno pripoved, se razkrivajo skrivni prostori duševnosti, ki jih običajno človek skrije pod plastmi navad. V središču utripa srce človeka, ki je zlomljen, pa tega ne vidi ali pa si tega preprosto ne uspe priznati. Svojo duševno razpoko zakrpa z milino in dobroto, ki sta hkrati oklep in orožje. Ljubezen postane kletka, skrb sredstvo moči, bližina pa nevidna veriga, ki drži bližje, kot bi smela.

V romanu se pred nami razpira spoznanje, da je videz le krhka koža, pod katero se skriva naša prava narava: nasmeh je lahko najtrša maska, prijaznost najmehkejša past, nežnost pa najtišja, najdlje segajoča oblika nadzora. V teh senčnih prehodih se skrb neopazno sprevrže v lastništvo, ljubezen v pohlep, sočutje v komaj slišno grožnjo. Prav zato se nevarnost približa kot pritajena slutnja. Roka, ki ponuja toplino, skriva ledeno držo, kakor da bi skozi dotik brskala po najtemnejših kotičkih tvoje duše. Vsak prizor je zato kakor drobec stekla, ki bralcu pokaže, kako krhka je človeška duševnost, ko jo nekdo pogleda od blizu. In v teh razklanih odsevih se zarisuje največja resnica romana. Ta narekuje, da je duša pogosto najjasnejša šele, ko je počen njen lastni odsev.

Avtorica gradi zgodbo iz tem, ki se med seboj prepletajo kot krhke steklene niti in tako stkejo mozaik človeške duševnosti: materinstvo in neplodnost, ljubezen in pohlep, duševna stiska in nerazsodnost, otroštvo in brazgotine preteklosti, nasilje in posilstvo. Vsaka nit odmeva z bolečino in hrepenenjem, vsak trk razkriva razpoke, v katerih tli resničnost naših notranjih ran, ranljivosti in želja.

Prispevala: Daša Medvešček, Goriška knjižnica Franceta Bevka

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Avtor: Frantz, Eva

Za zidovi malinjaka

Srhljiva skrivnost sanatorija Malinjak

Dvanajstletna Stina prihaja iz revne družine v Helsinkih. Po očetovi smrti in maminem trdem delu se zdi, da usoda zanjo nima usmiljenja – zboli za tuberkulozo. Kot zadnje upanje jo pošljejo na poskusno brezplačno zdravljenje v Malinjak, prestižni sanatorij za pljučne bolnike, skrit sredi gozdov.

Malinjak Stini sprva deluje kot sanje. Tja se pripelje kot zvezda, stavba izgleda kot velik dvorec, osebje je prijazno… Dobra oskrba, zdravila, topla hrana in svež zrak začnejo pozitivno vplivati na njeno zdravje. A kmalu se začne spraševati: zakaj v sanatoriju ni drugih otrok, ali bo prišel še kakšen bolnik, zakaj ne prejema pisem od družine? Bega jo tudi opozorilo skrivnostne starke, ki pravi, da to ni kraj za revne otroke. V Malinjaku spozna dečka Rubena, ki ji pove nekaj zanimivosti o sanatoriju. Sčasoma Stina zbere pogum in začne raziskovati Malinjak. Sreča Esmeraldo, deklico iz premožne družine, ki ima bolezen srca, kar zastavi še več vprašanj… Stina bo morala zbrati ves pogum, da razkrije, kaj se v resnici dogaja v sanatoriju.

Za zidovi Malinjaka je mladinski roman, ki združuje prvine grozljivega in problemskega romana. Poleg skrivnostnega dogajanja odpira tudi družbene teme – revščino, bolezen, pogum, hrepenenje po domu… Dogajanje je postavljeno v čas po letu 1920. Gre za knjigo, ki s svojo napetostjo, toplino in skrivnostnostjo nagovori mlade in odrasle bralce. Zgodba o deklici, ki se znajde v nevarnem svetu odraslih, spodbuja razmislek o vrednosti človeškega zdravja in poguma ter o družbenih razlikah. Opomni nas tudi, kako tanka je meja med znanostjo in sočutjem, med željo po uspehu in izgubo človečnosti. Roman je primeren za mlade, ki iščejo napeto, a globoko zgodbo, ter za odrasle, ki želijo občutiti čar mladinske literature z močnim moralnim in čustvenim sporočilom. Dokazuje, da je mladinska literatura lahko enako močna in večplastna kot katerakoli za odrasle.

Eva Frantz je švedsko govoreča finska pisateljica, novinarka, voditeljica in glasbena urednica. Napisala je več uspešnih kriminalnih romanov za odrasle in nekaj mladinskih romanov. Za delo Za zidovi Malinjaka je leta 2019 prejela prestižno nagrado Runeberg Junior, ki se podeljuje najboljšim delom finske mladinske književnosti, napisane v finskem ali švedskem jeziku. Pri izboru zmagovalne knjige sodelujejo tudi otroci. Leta 2023 je po knjižni predlogi nastala TV serija Raspberry Hill v treh delih.

Prispevala: Daša Šivec, Cankarjeva knjižnica Vrhnika

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Avtor: Hart, Callie

Živo srebro

Med močjo in usodo

Živo srebro britanske avtorice Callie Hart je napeta, domišljijska in čustveno bogata pripoved, ki nikakor ni zgolj še en fantazijski roman; je razmislek o tem, kaj pomeni biti svoboden, kje se konča odgovornost in kje se začne moč. Saeris Fane je tatica z nenavadnimi darovi, ki jo življenje vedno znova postavlja pred zahtevne odločitve. Ko vstopi skozi portal v svet vilinov, se njen svet razširi, a nevarnosti in moralne dileme se pomnožijo. Vsaka odločitev nosi težo in vsak stik z drugimi postavlja vprašanje: komu sploh zaupati? V ospredju niso dogodki, ampak ljudje. Saeris ni popolna, njena ranljivost, dvomi in napake so tisto, kar jo dela resnično. Njen odnos z vilinskim bojevnikom ni zgolj običajna romanca – je napet, nevaren in iskren, prepleten z močjo, strahovi in pričakovanji. Knjiga nas opominja, da resnična moč ne izvira iz nadnaravnih sposobnosti, temveč iz sposobnosti soočiti se s samim seboj.
Živo srebro je roman za tiste, ki iščejo v fantaziji nekaj več kot le pobeg – za bralce, ki želijo razmišljati o posledicah odločitev, o zaupanju in o tem, kako tanka je meja med željo in odgovornostjo. Ni lahkotno branje, ampak pripoved, ki v svoji divjosti in čutnosti odpira vprašanja, na katera si mora vsak bralec odgovoriti sam.

Prispevala: Rok Solina, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Avtor: Köhlmeier, Michael

Deklica z naprstnikom

Jiza: glas tistih, ki jih ni

Nekega mrzlega jutra se na mestni tržnici pojavi deklica. Majhna, premražena, lačna. Komaj šest let stara. Otrok. Njene ročice so ledene, jezik tuj; ob besedi »policija« zakriči. Žejo gasi s snegom, lakoto preganja med smetmi, med drobci hrane, ki jih je svet odvrgel skupaj z njenim obstojem. Deklica, ki jo začnejo klicati Jiza, nima doma, dokumentov, jezika ali imena. Prepuščena je brezbrižnosti sistema, a kljub temu nosi v sebi zaupanje in življenjsko moč. V drobcih vsakdanjih trenutkov in tihih srečanj odkriva toplino, tisto iskrico človečnosti, ki še obstaja, četudi je svet do nje neomajen, surov. Jiza spozna dva dečka, prav tako prepuščena svetu. Skupaj se premikajo po mestih, kjer jih nihče ne opazi; kjer se moč otroka skriva v drobcih poguma, zaupanja in tihih prijaznosti. Njihova pot ni pravljična; je pot po robovih revščine, tujstva in ranljivosti.

Michael Köhlmeier gradi svet tihega krika — svet, v katerem otroci tavajo po ulicah, neopazni, brez varnega zavetja, ranljivi, a kljub temu pogumni. Njegov jezik ne razlaga, ne moralizira; v tišini pripovedi besede tehtajo, pogled postane izpoved. Tišina spregovori o razčlovečenem svetu, ki se obrača proč od nemočnih. S preprostim, a močnim izrazom odpira temo otroške ranljivosti, družbene brezbrižnosti in drobnih čudežev dobrote. Roman je izpoved o ljubezni in zanemarjanju, o ljudeh brez porekla in izobčencih v razčlovečenem svetu. Köhlmeier nas z drobnimi, nevsiljivimi gibi pripovedi spominja, da tudi v najbolj odtujenih krajih lahko preživi drobec sočutja. In prav ta drobec ohranja človečnost v nas.

Prispevala: Daša Medvešček, Goriška knjižnica Franceta Bevka

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Avtor: Jewell, Lisa

Nič od tega ni res

Ko postaneš del zgodbe, ki je ne moreš nadzorovati

Glavna junakinja romana je priljubljena podkasterka Alix Summer, ki v svojih podkastih predstavlja uspešne ženske. Na svoj rojstni dan po naključju spozna Josie Fair, s katero ugotovita, da sta bili rojeni na isti dan v isti porodnišnici. Ko se naslednjič srečata, Josie predlaga, da bi svojo življenjsko zgodbo delila v Alixinem novem projektu, naslovljenem Živjo! Jaz sem tvoja rojstnodnevna dvojčica! Sprva se njena zgodba zdi kot nalašč za uspešen podkast. Je nekoliko pretresljiva, skrivnostna in polna bolečine. Toda kmalu postane jasno, da se Alix zapleta v nekaj veliko večjega, morda celo nevarnega. Josie začne prestopati meje njene zasebnosti, življenja in stanovanja. Alix želi hkrati prekiniti stike z njo, a tudi nadaljevati s snemanjem, saj se ne more upreti razkrivanju njene zanimive zgodbe. Ko končno začenja razumeti, kdo v resnici je ter spozna njene temne skrivnosti, je že prepozno, da bi jo ustavila. Sama postane del podkasta, ki ga nikoli ni želela posneti.

Nič od tega ni res je napet triler o manipulaciji, lažeh in temnih skrivnostih. Preplet zgodbe, ki se dogaja v sedanjosti, pripovedovanja dogodkov iz preteklosti, intervjujev in prizorov iz televizijske serije ustvari roman, ki vas ne bo izpustil do zadnje strani.

Prispevala: Daša Šivec, Cankarjeva knjižnica Vrhnika

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Naslovnica knjige Moj odgovor življenju.

Avtor: Frankl, Viktor E.

Moj odgovor življenju : avtobiografija

Kaj je smisel našega življenja?

Viktor E. Frankl je bil nevrolog in psihiater na Dunaju. Njegova logoterapija je znana kot tretja dunajska šola psihoterapije. Preživel je koncentracijska taborišča, med drugimi tudi Auschwitz in Dachau. Umrl je leta 1997 na Dunaju. Kako preživeti taborišče in kako v takih okoliščinah kljub vsemu najti voljo do življenja? Kot je zapisal sam Frankl tako, da si moramo sami odgovoriti na vprašanje, ki nam ga postavlja življenje, nanj pa odgovoriti tako, da za svoje življenje prevzamemo odgovornost. Sami smo odgovorni za to, da najdemo nekaj, za kar mislimo, da je vredno še živeti. Pa naj bo naš cilj, da bomo zgradili hišo, posadili drevo, napisali knjigo ali kaj čisto tretjega. Najti moramo nekaj, za kar mislimo, da je vredno našega truda in da se je za to vredno boriti. To nam da voljo, da iz dneva v dan, ne glede na to, kaj se nam dogaja, vztrajamo. Sami smo odgovorni, da smisel v svojem življenju zagledamo. Torej, veste, za kaj si v življenju prizadevate in za kaj je vredno preživeti tudi trpljenje v koncentracijskem taborišču? Ko si boste odgovorili na to vprašanje, nikoli ne boste obupali, ker boste vedeli, kaj je tisto, kar presega obup in vse zunanje okoliščine. Nikoli si ne smemo dovoliti, da bi drugi odločali o naši usodi. Naša usoda je vedno v naših rokah. Četudi smo v koncentracijskem taborišču in takrat mislimo, da ni rešitve. Rešitev pa je v nas samih oziroma našem dojemanju sveta. To pa je, kot že nekajkrat napisano, naša odgovornost.

Prispevala: Nina Jamar, Občinska knjižnica Jesenice

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Avtor: Maas, Sarah J.

Dvor zmrzali in zvezdnega sija

Ko vsak lik dobi svoj glas.

Po čustveno napetem zaključku tretjega dela serije Dvor trnja in vrtnic se avtorica Sarah J. Maas v romanu Dvor zmrzali in zvezdnega sija vrača v svet Prythiana z bolj umirjeno, introspektivno pripovedjo. Tokrat ne gre za klasično nadaljevanje, temveč za most med staro trilogijo in novim ciklom, ki prinaša občutek zaključka, a hkrati napoveduje nove začetke.
Zgodba se odvija nekaj mesecev po vojni, ki je spremenila življenje vseh vilinskih dvorov. Feyre, Rhysand in njuni prijatelji poskušajo obnoviti svoje domove in odnose, hkrati pa se soočajo z notranjimi ranami, ki so ostale po vojni. Avtorica tokrat zgodbo pripoveduje skozi več perspektiv, kar omogoča globlji vpogled v različne like in njihova čustva.
V primerjavi s prejšnjimi deli je tempo počasnejši, bolj osredotočen na čustveno dinamiko kot na akcijo fantazijskega dogajanja. Pisateljica zajame toplino prazničnega časa, melanholijo okrevanja in drobne trenutke upanja, ki dajejo občutek domačnosti. Dvor zmrzali in zvezdnega sija je kot dih po nevihti – nežnejši, mehkejši, a še vedno prežet z značilno avtoričino mešanico magije in romantike.
Vloga tega romana je kot neko prehodno poglavje, ki prinaša čustveni zaključek za Feyre in Rhysanda ter obenem nakazuje nove smeri, ki jih avtorica raziskuje v naslednji knjigi.

Prispevala: Nuša Ramšak, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Avtor: Habjan, Vladimir

Na samotnih poteh

Poti in brezpotja življenja

Slovenski beroči javnosti je Vladimir Habjan zagotovo najbolj poznan kot pisec planinske literature in tudi kot dolgoletni urednik Planinskega vestnika, najstarejše še izhajajoče slovenske revije, a njegovo najnovejše knjižno delo Na samotnih poteh tokrat zavije na (sicer ne prvi) izlet v nekoliko bolj leposlovno obarvane vode, četudi bi tem primeru bilo morda bolj na mestu uporabiti samostalnik gore. Habjan namreč podaja najpomembnejša poglavja svojega življenja skozi oči pohodnika, ki se je odpravil prečiti Karnijske Alpe od zahoda proti vzhodu. Tisto gorovje, ki se nahaja med Dolomiti in Julijskimi Alpami in ki je (vsaj kar se slovenskega planinstva tiče) dolgo ostajalo v senci obeh in tudi zato pohodniku še vedno nudi možnosti samotnejših gorskih potepanj. Habjan je velik ljubitelj brezpotij. Prepričan je namreč, da mu le-ta omogočajo pristnejše doživljanje narave in gorskega okolja, za povrh vsega pa pohodniku nudijo večje izzive na sami poti, saj obvladovanje težavnosti terena in sposobnost orientacije nista nekaj, kar bi bilo položeno v zibelko sleherniku. Da se lahko pohodnik varno poda na takšno pot, potrebuje precej izkušenj in znanja, kar najbolje tudi skozi svoje pisanje dokazuje avtor kar sam. A vendar Na samotnih poteh ni zgolj zgodba o prečenju južnih Karnijcev, pravzaprav je kar zgodba avtorjevega življenja, skozi katero se nam razkrije njegov intimen odnos do gora in gorskega sveta, do narave in vseh človekovih dejavnosti, ki vanje posegajo in kakšen vpliv je vse skupaj imelo na avtorjevo poklicno in življenjsko pot, ki sta v njegovem primeru povezani v nerazdružljivo celoto. Obvezna literatura za ljubitelje planinarjenja, zagotovo pa bo Habjan s svojimi razmišljanji in slogom pritegnil tudi bralstvo, ki mu gorniška tematika ni prioriteta.

Prispeval: Samo Roš, Osrednja knjižnica Celje

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Nastavitve za uporabnike s posebnimi potrebami

Barvna tema

Pisava

Velikost

Zvrst: leposlovje za odrasle

“Svet je nor. Ko že misliš, da razumeš, pa tole…”

»Bila sem Vrnjena, povratnica. Govorila sem drugačen jezik in nisem več vedela, komu pripadam.«

V drobcih razbitega odseva duše se zrcalita njena tiha moč in nevidna bolečina.

Srhljiva skrivnost sanatorija Malinjak

Med močjo in usodo

Jiza: glas tistih, ki jih ni

Ko postaneš del zgodbe, ki je ne moreš nadzorovati

Kaj je smisel našega življenja?

Ko vsak lik dobi svoj glas.

Poti in brezpotja življenja