Nahajate se: Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka > Knjige > leposlovje za odrasle

Zvrst: leposlovje za odrasle

Avtor: King, Stephen

Dolores Claiborne

Včasih moraš biti samozavestna psica

Roman, po katerem je posnet istoimenski film, se začne z zaslišanjem matere treh otrok in gospodinjske pomočnice Dolores Claiborne, ki je pripeljana na policijsko postajo zaradi suma umora svoje delodajalke Vere Donovan. Pripoved se nadaljuje v monologu brez poglavij, ki ga želimo prebrati na en mah. Dolores nam na zaslišanju razloži svojo zgodbo, nasilje v družini in odnos s svojo pred smrtjo dementno šefico.

Kdo je potem ubil Vero Donovan? Dolores zanika obtožbo, saj je bila med njima neobičajna vez, ki ju je povezala z zvestobo in podobnima usodama. Skozi leta je Vera pešala, tako umsko kot fizično, s starostjo je postajala čedalje bolj zlobna, a vendar sta ženski ostali povezani vse do njene smrti. Kako je zares umrla ta stara vešča? Kaj se je zgodilo z Doloresinim možem Joeom St. Georgeom, ki je pred tridesetimi leti umrl v nenavadnih okoliščinah, in to leta 1963 na dan popolnega sončnega mrka? Vse izvemo v eni noči.

Roman Dolores Claiborne je povezan z romanom Geraldova igra (angl. Gerald’s Game, 1992), saj se med sončnim mrkom s protagonistko Jessie vzpostavi nekakšna telepatska vez, občasno ena drugo zagledata in začutita. Pisatelj je najprej nameraval napisati en obsežen roman, a se je odločil, da ju bo ločil v samostojni knjigi, ki ju lahko beremo kot diptih. Geraldova igra še ni prevedena v slovenščino.

Roman Dolores Claiborne je Stephen King, mojster grozljivk objavil leta 1993, prevod v slovenščino smo dobili po 33-ih letih. Avtor sicer velja za žanrskega avtorja grozljivk, vendar s tem romanom kaže, da je njegovo pisanje lahko tudi drugačno, s to kriminalko nam ponudi napeto psihološko branje čustvenih zapletov pretanjeno izdelanih likov.

Prispevala: Doris Bubnjić, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Avtor: Ozvaldič, Danica

Brez obraza

Tihi krog Mahlerjeve smrtonosne simfonije

Sedemnajstletni Marko izhaja iz urejene družine. Ima ambicioznega starejšega brata, ki študira v Ameriki, oče Peter Magdič je cenjen akademski predavatelj, mama Sofija je v svoji službi prav tako uspešna. V Salzburgu živijo na videz varno in izpopolnjeno življenje in so medsebojno povezani, le Marko je morda malo preveč zaprt vase in večino časa preživi zaklenjen v svoji sobi. Na gimnaziji, ki jo obiskuje, se ne počuti udobno, saj nad njim visi senca brata Lukasa, s katerim ga tamkajšnji profesorji pretesno povezujejo in od njega zahtevajo več, kot jim lahko ponudi. Zato na pobudo ostalih članov družine sprejme odločitev, da se prešola. Na presenečenje vseh izbere Dunaj, a ga v njegovi odločitvi po samostojnejšem življenju podprejo. Kaj kmalu po selitvi pa na njihova domača vrata potrkajo kriminalisti z informacijo, da so ga našli mrtvega v eni od dunajskih hotelskih sob. Steče preiskava Markovega umora, a z le malo konkretnimi sledmi. Na poti razvozlavanja primera, v kar se aktivno, a skrivno in tvegano vključi celo Markova mama, potujemo med Dunajem, Salzburgom, švicarskim krajem Gossau in Las Palmasom na Kanarskih otokih, raziskavo pa vseskozi ogroža zunanji sodelavec policije, s katerim se preiskovalka Lili ujame v preveč zaupljivo razmerje in s tem ogrozi tudi svoje življenje. Vzrok Markove smrti, ki so mu verižno sledile tudi druge, izvemo šele na koncu romana in ob spoznanju, kaj vse se dejansko dogaja v skritih spletnih klepetalnicah, pretreseni obnemimo. Zgodbo je avtorica Danica Ozvaldič, ki se kot pisateljica vzpostavlja šele v svojih zrelejših letih, namreč zapisala na osnovi dogodka, ki se je, povezan z njeno družino, res zgodil. S tem romanom, ki ga zaradi narave vsebine označujemo kot kriminalnega oz. detektivskega, a je mnogo več od tega, je želela bralstvu predati sporočilo, da so sprevržene nevarnosti svetovnega spleta, katerega strupene lovke segajo po posameznikih v begu pred stiskami in osamljenostjo, še kako srhljivo resnične. S tem ko vemo, da se je nekaj takšnega dejansko zgodilo, pa besedilo odzvanja s povsem drugačnim glasom, kot če bi brali pač eno od domišljijsko zapisanih tragičnih zgodb. Avtoričina pisava je jasna in primerno distancirana, čutiti pa je moč v njej nevsiljiv, a močan etični duh, ki ga v besedilo vpelje že uvodoma. Z bralcem deli tudi spoznanje, da smo ljudje pač človeški in je s krivdo, ki naplavi ob primerih, kot na primer pri opisanem, potrebno ravnati potrpežljivo in spravljivo, kajti ta ni nujno zgolj samo naša, ter da imamo tudi po tragičnih dogodkih »še vedno priložnost polno živeti z ljudmi, ki jih imamo ob sebi in jih včasih ne cenimo dovolj. Ker se zdijo samoumevni.« Predvsem pa – čeprav nas to ne odvezuje previdnosti in odgovornosti – nikogar ni mogoče obvarovati pred pastmi življenja.

Prispevala: Renata Vidic, Valvasorjeva knjižnica Krško

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Avtor: Sanderson, Brandon

Meglovni rod : Zadnji imperij

Načrti znotraj načrtov, nakane znotraj nakan. Skrivnosti nikdar ne zmanjka.

Brandon Sanderson je eden najbolj prepoznavnih in produktivnih sodobnih ameriških pisateljev epske fantastike, znan po izjemno natančno dodelanih sistemih magije in obsežnem literarnem vesolju »Cosmere«. Njegova pot do uspeha ni bila enostavna: preden je leta 2005 izšel njegov prvenec Elantris, je napisal kar 12 romanov, ki so jih založbe zavrnile. Svetovni preboj pa je dosegel, ko je na podlagi zapiskov preminulega avtorja Roberta Jordana uspešno dokončal njegovo kultno fantazijsko serijo Kolo časa (The Wheel of Time).

Zadnji imperij je prva v slovenščino prevedena knjiga izjemno priljubljene trilogije Meglovni rod (Mistborn), ki jo je revija TIME uvrstila med 100 najboljših fantazijskih knjig vseh časov. Sergej Hvala je kot prevajalec tega fantazijskega dela opravil izjemno delo, saj je vdahnil življenje ne le novim slovenskim besedam, ampak tudi nekoliko starejšim, že skoraj pozabljenim.

Izvirno trilogijo sestavljajo romani:

Mistborn: The Final Empire (2006) – v slovenskem prevodu Meglovni rod: Zadnji imperij
Mistborn: The Well of Ascension (2007)
Mistborn: The Hero of Ages (2008)

Zadnji imperij nas popelje v temačen svet tiranije, skrivnostne megle in z neba padajočega pepela, ki po družbeni ureditvi spominja na srednji vek. O zeleni barvi dreves in pisanih cvetovih pričajo le še starodavne legende.

Če si boste vzeli čas za uvodnih sto strani, da spoznate razvejano igralsko zasedbo in edinstven sistem magije – alomantiko, ki temelji na lastnostih kovin, boste nagrajeni z vrhunskim akcijsko fantazijskim trilerjem, začinjenim z moralnimi vrednotami junakov, etiko upora in pomenom upanja.

Glavni junak je karizmatični upornik Kelsier, nekakšen fantazijski Robin Hood z alomantskimi močmi, ki želi odpraviti stoletja nakopičene krivice iz čisto osebnih razlogov. Skupaj s skupino zvestih somišljenikov načrtuje drzen in skoraj neizvedljiv podvig – strmoglavljenje nesmrtnega Vrhovnega vladarja ter njegove aristokracije.

Nov obrat in zagon v misijo prinese srčna mlada sirota in tatica mešane krvi Vin, z izjemnimi alomantskimi sposobnostmi, ki se jih še ne zaveda. Pod Kelsierjevim mentorstvom začne spoznavati alomantiko, hkrati pa pod krinko krmari skozi visoko plemiško družbo.

Kaj lahko postane brezdomka, ki nikomur ne zaupa, ko dobi »dom in prijatelje«? Učenka, ki je prerastla učitelja, junakinja svetlobe in upanja v megli ali morda oboje?

Je morda vladarjeva okrutnost le ščit pred še večjim zlom?
Težko boste čakali na prevod nadaljevanja…

Sanderson sicer nasilja ne povzdiguje, temveč ga prikazuje kot grozoto tiranije, kar je v romanu močno izraženo. Roman se ravno zato uvršča med epsko fantastiko za odrasle, primerno tudi za starejše oz. zrele najstnike.

Navdušenci nad Meglovnim rodom ne spreglejte nadaljevanja v seriji Wax & Wayne. Zgodba se odvija tristo let kasneje na istem planetu, kjer prvotni svet pepela in mečev zamenja vznemirljivo obdobje revolverašev ter industrijske revolucije.

Prispevala: Maja Božič, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Avtor: Gaige, Amity

Srčevina

Nihče ne pride nazaj enak kot je odšel ; Vrabci niso lepi, so pa borci, pametni, premeteni

Medicinska sestra Valerie Gillis se odloči prehoditi Apalaško pot. Dobi pohodniško ime – Vrabčevka. Drobna ženska, ki je ravnokar vstopila v srednja leta, ženska ki se boji teme, se poda na 3500km dolgo pot, polno vzponov, hoje skozi gozdove kjer vladajo tema, divje zveri in večji del neprijazna narava. Zaveda se samo delčka nevarnosti, ki ji bo morala kljubovati. In potem izgine. Ne pride na dogovorjeno mesto, kjer se sicer srečuje s svojim možem, ki jo oskrbuje s hrano, spremlja njeno pohodništvo. Začne se iskalna akcija. V zgodbo vstopi poročnica Bev. Skozi protokol iskanja bralec spoznava kaj pravzaprav pomeni iskati pogrešano – izgubljeno osebo. Kdo so tisti, ki poleg policije še iščejo izgubljence. Avtorica se poglobi tudi v njihove nravi. v okoliščine, ki jih pripravijo, da za nekaj dni pustijo svoje obveznosti na čakanju in se podajo na naporno iskanje pogrešane Valerie Gills. Zgodba sledi tudi sami Valerie, spremlja jo v njenem tavanju po brezpotju iz katerega se neuspešno skuša rešiti. Lakota in žeja sta vztrajna spremljevalca tavajoče ženske. Kot v sladkih zgodbah se pojavi rešilna slamica, ki se je prestrašena ženska oprime. Žal se slamica izkaže za gorjačo, ki skuša dokončati smrtonosno misijo.

Prispevala: Maša Uran, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Avtor: Rupert, Marijan

Nič več te ni: zgodba o igralki in pesnici Mili Kačič (1912-2000)

Življenje enkratne slovenske igralke in pesnice

Presenetljiva biografija slovenske igralke in pesnice Mile Kačič ne pusti nobenega bralca ravnodušnega. Avtor Marijan Rupert, zaposlen v Rokopisni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, je spretno in tekoče zapisal vse ključne dogodke, osebe, obdobja, ki so pustila lepe in manj lepe spomine iz življenja vsestranske umetnice. Že naslovnica in nadaljnje strani pričujoče knjige so obogatene z originalnimi fotografijami in rokopisi, ki se bralca dodatno dotaknejo in puščajo sledi za seboj. V delo je vključeno tudi veliko Miline poezije, ki poboža dušo slehernika. Branje nam odpre čisto novo predstavo in vpogled v osebno življenje igralke, ki se jo večina od nas spominja kot izredno humorno in karizmatično osebo, čeravno je bilo njeno zaodrje povsem drugačno, polno bridkosti in hrepenenja. Odrske deske in filmski kader je bil Milin pobeg od realnosti, njena uteha s katero je lažje prebrodila vse ovire, ki so ji v življenju prihajale naproti. Njen optimizem in volja do življenja je vzor, v življenju moramo iti le naprej in prav nič na svetu nas ne more ustaviti.

Prispevala: Nataša Rožanec, Mestna knjižnica Izola

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Avtor: Schlundt, Mandy

Čili za srečo

Skozi različnost do razumevanja

Glavna junakinja zgodbe je črnka Zahra, ki se z mamo preseli v Berlin. Njuno življenje ni lahko, saj težko najdeta primerno stanovanje. Najemnine so zelo visoke, poleg tega pa se pogosto srečujeta s predsodki in diskriminacijo, zato ju najemodajalci pogosto zavrnejo.

Na enem izmed ogledov stanovanja Zahra spozna vrstnico Nike. Čeprav prihajata iz zelo različnih okolij in imata različen pogled na življenje, se med njima hitro razvije prijateljstvo. Nike želi Zahri pomagati in verjame, da si vsak zasluži priložnost za dostojno življenje. Njen entuziazem sicer nekajkrat trči v prijateljičine osebne meje.

Dekleti skupaj doživita veliko zabavnih, pa tudi zahtevnih trenutkov. Medtem ko rešujeta vsakdanje težave, se učita druga od druge. Spoznata, da ljudje svet vidimo vsak s svoje perspektive in da lahko marsikateri nesporazum rešimo s poslušanjem, razumevanjem in spoštovanjem.

Mladinski roman odpira pomembne teme, kot so rasizem, socialne razlike, predsodki, iskanje doma ter pomen prijateljstva. Avtorica pokaže, da lahko tudi majhna dejanja prijaznosti in poguma spremenijo življenje posameznika.

Na koncu zgodbe Zahra in Nike ugotovita, da pravo prijateljstvo ne temelji na podobnostih, temveč na medsebojnem zaupanju, sprejemanju in pripravljenosti pomagati drug drugemu. Knjiga se zaključi optimistično in bralcu sporoča, da lahko z odprtim srcem premagujemo ovire ter gradimo bolj pravičen in prijazen svet.

Prispevala: Tamara Leskovar, Cankarjeva knjižnica Vrhnika

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Avtor: Simmons, Dan

Hiperion

Planet, kjer prihodnost čaka v preteklosti

Monumentalno delo ameriškega pisatelja Dana Simmonsa, ki odpira globoka filozofska in eksistencialna vprašanja ter spodbuja k razmisleku o vzporednicah z našo stvarnostjo, sodi med moderne klasike znanstvene fantastike. Po skoraj treh desetletjih je roman dočakal tudi slovenski prevod, predvideni pa so še prevodi preostalih delov serije.

Simmons je zamisel za zgodbo razvijal že v sedemdesetih letih, ko je poučeval mladino. Iz pripovedi, nastalih v pripovedovalskem krožku, je najprej nastala zbirka kratkih zgodb, nato pa je leta 1989 izšel roman Hiperion, ki je že ob izidu prejel literarni nagradi Locus in Nebula. Naslov izhaja iz grške mitologije, kjer je Hiperion eden izmed Titanov ter poosebljenje svetlobe. Njegovo ime simbolično odseva osrednje motive romana o skrivnostnem planetu, na katerem kozmične sile presegajo običajne človeške zmožnosti.

V središču zgodbe je skupina sedmih romarjev, ki se odpravi na zadnje romanje k Sraku – skrivnostnemu bitju, povezanemu s Časovnimi grobnicami, kjer čas ne teče po običajnih zakonitostih. Vsako poglavje v drugačnem pripovednem slogu predstavi zgodbo enega izmed romarjev in postopoma razkriva njihove motive ter bogato zgodovino sveta Hiperiona.

Dogajanje se odvija na pragu galaktične vojne. Hegemonija, Tehnojedro – zveza umetnih inteligenc, ki je človeštvu omogočila vrsto prelomnih tehnoloških dosežkov – in Obstranci, ljudje, prilagojeni življenju v vesolju, predstavljajo tri različne poglede na prihodnost človeške civilizacije. V ozadju osebnih zgodb se tako odpirajo vprašanja o umetni inteligenci, veri, usodi, času in evoluciji človeka.

Hiperion je izjemen, saj združuje filozofijo, osebne zgodbe neobičajnih osebnosti, domišljijsko bogato zgrajen futuristični svet in številne literarne, zgodovinske ter mitološke reference, kar bralca spodbudi k razmisleku o veri in religiji, smislu trpljenja, svobodni volji, umetni inteligenci in prihodnosti človeštva. Simmons postopoma razkriva skrivnosti svojega vesolja, pri čemer vsako novo poglavje odpira vedno več vprašanj, na katera bo avtor odgovoril v nadaljnjih delih serije, zato roman vse do zadnjih strani ohranja občutek skrivnostnosti in napetosti. Prav zaradi svoje pripovedne izvirnosti, intelektualne globine in brezčasnih tem Hiperion tudi desetletja po izidu ostaja eno najvplivnejših del sodobne znanstvenofantastične književnosti.

Prispevala: Neja Drevenšek, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Avtor: Rugelj, Samo | Hudolin, Jurij | Šteger, Aleš

Parenzana ekspres: trije možje se klatijo po stari istrski progi

Istrski pohodopis

Skozi Istro in tri države, Italijo, Slovenijo in Hrvaško se razteza pot nekdanje enotirne železnice, imenovane Parenzana. Železnica je bila v 30. letih 20. stoletja ukinjena, nekaj let nazaj pa je nastala pohodno kolesarska pot prav po njeni nekdanji trasi. Samo Rugelj vam o nekdanji železniški progi pove prav vse podatke – tako tehnične kot družbeno zgodovinske. Jurij Hudolin, ki je Istro prehodil po dolgem in počez, najde celo odseke, kjer še ni bil. Aleš Šteger nadgradi potopis z meditativnimi razmišljanji o življenju samem, o smislu bivanja in dojemanja narave okrog nas. Samo, Jurij in Aleš so se namreč uspeli domeniti, da Parenzano prehodijo skupaj in to jim je tudi uspelo – pa ne, da ne bili dovolj vzdržljivi za hojo, predvsem so se težko uskladili zaradi dela. Njihov pohodopis je razgiban, saj ponuja poglede treh z literaturo povezanih mož na naravo, druženje, hojo in šport ter družbene procese, ki so se dogajali v Istri in oblikovali njeno podobo.

V zadnjem času so med bralci priljubljeni zapisi o prehojenih poteh, naravi, razmišljanjih o eksistencialnih in sodobnih družbenih vprašanjih. Ker so misli za zapise nastajale ob hoji, gre za pohodopis. Namen hoje po Parenzani v začetku sicer ni bil nastanek knjige, ampak tako se pri dobrih književnikih velikokrat zgodi. In Parenzana ekspres je poklon naravi, tehničnim dosežkom prejšnjega tisočletja, ljudem, Istranom, ki so dolgo živeli za in z naravo ter s svojimi pridelki oskrbovali večja mesta ob obali.

Parenzana se ne konča nikjer, kajti ob kraju je morje, kamor popotnik namoči svoje utrujene noge ali zaplava v breztežno svobodo skozi vodno razsežnost.

Prispevala: Simona Solina, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Avtor: Simoniti, Veronika

Kako umirajo ladje

Prikrivanja

Gledališka druščina, v kateri so igralci, režiserji, profesorji in ostali zaposleni v gledališču, se leta 1975 odpravi na voden izlet v Grčijo. Med njimi sta tudi Pina in Urban. Pina je prevajalka, ki po več zvezah, v katerih se je iskala, zdaj živi z Urbanom, piscem dramaturških del. Zadnje drame z naslovom Na palubi, ki jo je Urban oddal v gledališču, Pini ni dal niti v branje, čeprav je to njuna redna praksa, saj mu Pina velikokrat svetuje pri besedilih in naredi popravke. To Pino močno čudi, a molči. Molči še o drugih stvareh, ki se ji v njunem razmerju ne zdijo najboljše. Se pa o njih sprašuje ponoči, ko ne more spati. Tudi na vprašanje o tem, kdo ga občasno sredi noči čaka v avtu na ulici in zakaj, ne dobi pravega in jasnega odgovora. Vsa ta zamolčana vprašanja, na katera si ne zna odgovoriti, pridejo na dan na podaljšku potovanja, saj Urban in Pina sama nadaljujeta pot po grših otokih, medtem ko se ostali vrnejo v Ljubljano. Pina daje v razmerju vse, celo sebe, Urban praviloma jemlje. Ko na ladji sprhni, preperi ali zgnije ena od desk, jo lahko zamenjaš za drugo, dokler ni cela ladja povsem nova, v razmerju pa se dogodkov, ki ga krhajo, ne da nadomestiti. Skozi celotno potovanje po Grčiji se med Pino in Urbana vriva še misel na prijatelja Timona, sodelavca dramatika, ki piše izjemna gledališka dela. In Timon je tisti, kateremu je posvečena biografija, ki jo Pina in Aleksandra, kolegici iz gledališča, predstavljata na literarnem dogodku na začetku romana.

Roman ima tudi družbeno politično ozadje, saj se dogaja v času, ko je še obstajala država Jugoslavija in v letih po spremembi politične usmeritve v Grčiji. Vanj avtorica prepričljivo umesti zgodbo iz ljubljanskega gledališkega sveta. Kako umirajo ladje je sublimno, estetsko in večplastno napisan roman, ki se s predhodnikom z naslovom Ivana pred morjem, ovenčanem s kresnikom, povezuje v literarni diptih. Veronika Simoniti, slovenska pisateljica, prevajalka in lektorica, je avtorica treh romanov (prvi roman je Kameno seme) in treh zbirk kratkih zgodb (Zasukane štorije, Hudičev jezik, Fugato: oblike bega). Njena pisava je jasna, kot so tudi zgodovinska ozadja, v katera umešča življenjske zgodbe psihološko prepričljivo izdelanih literarnih likov. Z vsako stranjo nam avtorica razkriva odgovore na vprašanja, ki se nam zastavljajo ob branju predhodnih poglavij. Spretno nas vodi skozi celotno zgodbo, vse dokler nam na koncu ne ponudi dramatičnega obrata, ki nas pripelje nazaj na začetek. In takrat (iz)vemo vse.

Prispevala: Simona Solina, Mestna knjižnica Ljubljana,

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Avtor: Perrin, Valérie

Tetka

“Sem otrok različnih zgodb. Mogočnih zgodb. Dolžna sem nadaljevati z njihovim pripovedovanjem.”

Francoska pisateljica Valérie Perrin se nam po uspešnici Sveža voda za rože predstavlja z romanom Tetka, enim izmed njenih novejših del, ki je v izvirniku izšlo leta 2024. Začetek zgodbe daje slutiti, da bo v njej osrednja pripovedna nit odkrivanje skrivnosti iz preteklosti. Prvoosebna pripovedovalka Agnès namreč prejme zagonetno vest o smrti tete Colette Septembre, uradno pokopane že pred tremi leti. Kar sproži številna vprašanja, Agnès, ki še vedno preboleva ločitev od moža, pa potegne v pravi vrtiljak čustev. Teta se je v njenem spominu ohranila kot molčeča, zadržana in nevpadljiva žena, samska, brez otrok, ki je živela preprosto življenje kot čevljarka. Klobčič neznank se prične odvijati, ko prejme zapuščino, velik kovček, poln kaset, tisoče minut, ki jih je teta posnela zanjo. Ob poslušanju tetinega nežnega glasu spoznava njeno nevidno plat in tudi sama zapolnjuje prazna, nikoli odkrita mesta. Pred nami se razgrne Colettino otroštvo, zaščitniški in ljubeč odnos do mlajšega brata z izrednim talentom za glasbo in leta vajeništva pri čevljarskem mojstru, kjer je našla toplino doma.

V romanu so prisotni nekateri avtobiografski elementi, glavnina dogajanja je umeščena v Burgundijo, manjši kraj Gueugnon, kjer je pisateljica odraščala. Znano je tudi, da je bila njena družina močno povezana z nogometom, oče je igral za tamkajšnji lokalni klub. Od tod se napaja Colettina velika strast do nogometne igre. Valérie Perrin, znana tudi kot filmska ustvarjalka, je to svoje poklicno področje vpletla tudi v pripoved, tako v vsebino kot v slog pisanja z vključevanjem scenarističnih prizorov.

Obsežno besedilo je zelo kompleksno, predvsem zaradi številnih tematik, ki se jih loteva, sestavlja se kot mozaik s spreminjanjem pripovednih in časovnih perspektiv. Sledimo žanru detektivke in hkrati psihološki drami z opisovanjem temnih plati človeške narave in travm otroštva, ki puščajo trajne sledi, v osrčju medosebnih odnosov pa je zgodba o družini in prijateljskih vezeh.

Prispevala: Anja Ogrizek, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Nastavitve za uporabnike s posebnimi potrebami

Barvna tema

Pisava

Velikost

Zvrst: leposlovje za odrasle

Včasih moraš biti samozavestna psica

Tihi krog Mahlerjeve smrtonosne simfonije

Načrti znotraj načrtov, nakane znotraj nakan. Skrivnosti nikdar ne zmanjka.

Nihče ne pride nazaj enak kot je odšel ; Vrabci niso lepi, so pa borci, pametni, premeteni

Življenje enkratne slovenske igralke in pesnice

Skozi različnost do razumevanja

Planet, kjer prihodnost čaka v preteklosti

Istrski pohodopis

“Sem otrok različnih zgodb. Mogočnih zgodb. Dolžna sem nadaljevati z njihovim pripovedovanjem.”