Zvrst: leposlovje za odrasle

Boj za poetično eksistenco, ki pa ni bil poetičen.

Zvezda 111 je bil prenosni radio, nepogrešljiv element mlade družine Bischoff, posebej na njihovih pohajkovanjih, iz katerega izhajajoči zvoki bluesa in rock ‘n’ rolla so navduševali predvsem Carlovega očeta in njegovo mamo in ju povezovali v življenjskem hrepenenju po uresničitvi mladostniške želje, osrednjega razloga, zaradi katerega sta Carla v njegovih rosnih dvajsetih, med študijem, ki ga je sicer opustil, česar starša nista vedela, poklicala nazaj domov in mu sporočila, da odhajata, pri tem pa nista povedala ne kam (razen to, da se odpravljata na Zahod) ne za koliko časa. Bilo jer v času padca berlinskega zidu, meje so se odprle, v zraku je bil vonj po novi, svobodnejši prihodnosti, Carla pa je nepojasnjen vzrok odhoda staršev pustil predvsem zmedenega in v globokem občutku zapuščenosti. Iz domačega stanovanja v Geri, ki naj bi ga čuval v času njune odsotnosti, se z očetovim žigulijem, ki mu je bil prav tako zaupan v skrb, odpravi v Berlin, s sanjami v srcu, da nekoč postane priznan pesnik, a ga realnost pahne predvsem v mnoge eksistenčne stiske in ga po naključnem dogodku vodi v pridružitev pripadnikom berlinske podzemne scene, nekakšne gverilske komune, ki zaseda prazna stanovanja in jih poseljuje s svojimi pripadniki, niti aktualnih dogajanj pa se stekajo, povezujejo in nadaljnje oblikujejo v novo ustanovljenem podzemnem klubu, pujsniku. V anarhističnih razmerah, polnih tveganj in utopičnih iluzij se Carl sprva kot taksist, nato zidar in v nadaljevanju pretežno kot natakar prebija skozi svojo lastno osebno zmedo, trudeč se obdržati predvsem svojo veliko ljubezen Effi, vmes pa prebira pisma staršev (mame) in sledi njuni poti, do zadnjega zaviti v skrivnost. Gre za roman o pričevanju na novo odkrite svobode in o zankah, povezanih s tem, pa tudi o špekulantih vseh vrst, ki so vzniknili v na novo nastali situaciji, ter o mladih sanjačih, pritepenih z vseh vetrov, enako hrepenečih v skupni želji, da si izborijo svoj prostor pod soncem. Seilerja smo v slovenskem prevodu spoznali že skozi branje odličnega romana Kruzo (osrednji lik romana se na kratko pojavi tudi tokrat, seveda z enako filozofijo), kot avtor širokega pripovednega zamaha z izpiljenim smislom za tankočutno izpisane portrete posebnežev pa se potrjuje tudi v tem delu in bralca, ko se prebije do konca pripovedi, nagradi s celostno zaokroženim romanesknim dahom in sporočilom, več njimi, med njimi tudi tem, da so za preživetje potrebni, vsi enakovredno, hrepenenje, upanje, vztrajnost in pogum; včasih pomaga tudi kozje mleko.

Prispevala: Renata Vidic, Valvasorjeva knjižnica Krško

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Sestri Violet in Trudy živita v Sugar Bendu že vse svoje življenje. Preden ju je že zgodaj zapustila mama, ji je je morala Violet obljubiti, da bo vedno poskrbela za svojo mlajšo sestro in kot resno, odgovorno dekle svojo obljubo izpolnjuje tudi za ceno lastne sreče. Odpove se študiju in ostane doma. Ko se Trudy poroči z »najprijaznejšim človekom v okolici« in postane žrtev njegovega nasilja za štirimi zidovi, ji skuša Violet na vse načine pomagati, vendar ji niti policisti ne verjamejo in jo celo obtožijo klevetanja enega najbolj zglednih prebivalcev mesta. Nato se zgodi nekaj, kar Trudy odvzame glas, Violet pa se odpove tudi svoji sreči v ljubezni, ki jo je našla s policistom Frankom. Po štiridesetih letih sestri živita skupaj in v mestu vodita svojo trgovino, na dan pa začne prihajati skrbno skrita preteklost. Medtem v Sugar Bend pride tudi osemnajstletna Maya, ki po letih v rejniških družinah išče svoje mesto v svetu, kjer bo sprejeta in kjer bo našla svoj pristan. Avtorica nam je tako v branje ponovno ponudila zgodbo o trdnih medsebojnih vezeh, močnih ženskah, žrtvovanju in novih priložnostih.

Prispevala: Gabriela Grlica, Ljudska knjižnica Metlika

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

“Vse ima dve plati, eno vidimo druge pa ne.”

Švedski pisatelj Fredrik Backman s svojim dihjemajočim pisanjem navdušuje bralce po vsem svetu. Njegova saga Mi smo medvedi je postala izjemna uspešnica, po nekajletnem premoru pa smo dočakali zaključni del trilogije z naslovom Zmagovalci. V ospredju je rivalstvo med dvema mestecema sredi švedske divjine. Tako zeleni Björnstadt kot rdeči Hed živita za hokej in vse, kar je povezano z njim. A to ni samo zgodba o športu. Gre za veliko več. Backman z neverjetnim posluhom za psihologijo spleta pripoved o posameznikih in njihovih usodah, odločitve pa sprožajo verižne reakcije, ki tako ali drugače vplivajo na celo skupnost. Čeprav gre za sklepni del trilogije, je pisatelj v zgodbo vpletel ravno prav podatkov, da lahko sledimo dogajanju oz. jo beremo samostojno. Pretresljivo, izjemno branje, ki vabi k razmisleku, česa vsega smo sposobni ter kaj moramo žrtvovati, da premagamo osebne tragedije, ki v resnici nikoli niso samo posameznikove in odzvanjajo v skupnosti še dolgo časa po tem, ko so se zgodile.

Prispevala: Špela Činkelj, Knjižnica Kočevje

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Trpko in hudomušno hkrati

Avtorica romana je slovenska igralka, Barbara Cerar, prvakinja SNG Drama Ljubljana. Je tudi docentka za dramsko igro na AGRFT. Pretežno jasno je njen prvenec. Glavna protagonistka je dislektična Olga Vrabec Golob, ki namesto na potovanja hodi na umetne oploditve. Ko jo po desetih letih zaradi ljubice zapusti mož, se počuti obupano in ponižano. Še dobro, da jo pokonci držijo zabavni ter iskreni sosedje. Ti ji popestrijo vsakdan in tragični trenutki postanejo za odtenek lažji. Zgodba o Olgi je, kot je zapisal že Vinko Möderndorfer, življenjska in trpko duhovita. Avtorica je mojstrica besed, zgodba je polna pridevnikov, primerjav in prispodob. Odlično branje. Komaj čakamo njeno naslednjo knjigo.

Prispevala: Maja Car Marn, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo