Iskanje COBISS
Iskanje COBISS

Zvrst: leposlovje za odrasle

Človeška bitja

Je kljub umrljivosti in drugim pomanjkljivostim vredno biti človeško bitje?

Obiskovalec iz vesolja, ki pride na zemljo z eno nalogo, in sicer preprečiti tehnološki napredek človeštva (ki bi potencialno imel slab vpliv na celotno vesolje), piše svoje vtise in doživetja na Zemlji. Prihaja z oddaljenega planeta, kjer so vsi neumrljivi in imajo vsi vse znanje, ki ga kot vrsta premorejo. Pri njih ni vojn, ni nasilja, ni sovraštva … a hkrati tudi ni pozitivnih plati, ki jih pozna človeštvo npr. ljubezni, hrepenenja, družine. Človeška bitja se mu zdijo gnusna. Gnusijo se mu vsi vidiki človeka, najbolj pa ga moti nos na človeškem obrazu. Ne razume, zakaj se človeška bitja oblačijo in zakaj jedo živali. A počasi se začne prilagajati, človeška bitja se mu ne gnusijo več toliko – kot profesor matematike Andrew Martin začne prebirati poezijo (Emily Dickinson), poslušati rock glasbo in vzljubi kikirikijevo maslo. A kar je še najbolj čudno: vzljubi tudi profesorjevo družino in družinskega psa. Ko se njegova čustva do družine poglobijo, začne dvomiti o svoji misiji. Začne se spraševati, ali je biti človek pravzaprav tako grozno – sicer so res umrljivi, prepirljivi in nasilni, a to odtehtata ljubezen in družina. Gre za ganljiv in smešen znanstvenofantastični roman angleškega pisatelja Matta Haiga, ki piše tudi strokovne knjige, v leposlovju pa je poznan po romanu Polnočna knjižnica.

Prispevala: Branka Mrđenović, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

V prvi osebi ednine

Drobci iz preteklosti

V Murakamijevi knjigi V prvi osebi ednine je osem kratkih zgodb, ki so bile objavljene (razen zadnje) v japonski literarni reviji Bungakukai. V njih nam avtor predstavlja prvoosebne pripovedovalce, vedno moške, ki se spominjajo malih dogodkov iz svojega otroštva, mladosti, odraščanja. Ti dogodki pa se izkažejo pravzaprav za večje, kot so bili, saj so ostali v spominih pripovedovalcev in zagotovo vplivali na poti, ki so jih v življenju ubirali. O njih še vedno razmišljajo in se tudi sprašujejo, kakšen pomen imajo. Tako beremo zgodbo o ženski, za katero se pripovedovalec ne spomni imena, pa tudi obraza ne, ve pa, da je pisala pesmi. Pa zgodbo o prvi punci in njunem razhodu ter o srečanju z njenim bratom, ki pove, da je Sajoko naredila samomor. Srečamo še ljubitelja bejzbola, ki se spominja najljubšega stadiona in navijanja za najljubše moštvo, poslušalca Beatlov, pisca kritike izmišljenega albuma Charlieja Parkerja, mladeniča, ki odide na recital, a na prizorišču ni nikogar … Precej drugačna od vseh ostalih pa je zgodba z naslovom Izpovedi šinagavskega opičnjaka, ki nam prinaša pogovore med starejšim moškim in govorečim opičnjakom. Ta prizna, da se včasih ni znal zadržati in je ženskam, ki so mu bile všeč, kradel imena. Vseh osem zgodb je zagotovo tudi vsaj delno avtobiografskih. Vodijo nas v filozofska razmišljanja o pomenu življenja, o otroštvu, odraščanju, starosti in minevanju, o smrti. Vsekakor tudi o poteh, ki smo jih v življenju ubirali in ljudeh, ki smo jih srečevali.

Prispevala: Simona Solina, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Na meji : tihotapske in druge mejaške zgodbe na meji od Karavank do Himalaje

“Mnoge meje so nevidne, neoznačene, neopredeljene, ko ni čisto jasno, ali jih morda lahko prestopiš ali pa ne smeš pod nobenim pogojem, saj bo sledila kazen, ki je praviloma neznana in zato še bolj grozeča.” Tržiški zdravnik dr. Iztok Tomazin je nekdanji tihotapec čez Karavanke, alpinist in gorski reševalec. V svoji mladosti je v času Jugoslavije združil veselje do plezanja v gorah in pustolovščine, od česar je imel tudi korist. Pri prebiranju njegovega avtobiografskega dela Na meji začutimo, da je že od nekdaj rad živel na meji med varnostjo in tveganjem. V pripovedih se podamo v gorski svet. V prvem delu so zbrane zgodbe različnih tihotapcev na območju Karavank. Zgodbe nam dajo dober vpogled v takratni čas s strani tistih, ki za uvoz dobrin niso želeli plačevati visokih carin. Ljudi, ki so tihotapili dobrine od severne sosede ali bežali na sever v Avstrijo. V osrednjem delu sledimo Tomazinovim pustolovščinam pri tihotapljenju dobrin čez Karavanke in njegovo doživljanje poti. Spremljamo ga pri prestopanju državnih mej in pri preizkušanju notranjih človeških meja. Njegove tihotapske ture so zahtevale dober načrt in ogromno poguma. Na državni meji v Karavankah so takrat stražili mejo graničarji, kazen za tihotapce pa je bila lahko usodna. Vsakič znova je po svojih podvigih občutil zmago, da je pretental oblast, ki je omejevala gibanje v gorah na obmejnih območjih, opravil lepo turo in ceneje pridobil stvari za osebno uporabo ali svojo družino. Pridobil pa je še mnogo več – ducat zgodb, izkušenj in spomine, ki jih je strnil v tej knjigi. Iz etičnih razlogov pa nikoli ni prestopil določene meje – tihotapljenja drog, ljudi ali orožja za ubijanje. V zadnjem delu opisuje odpravo v Turčijo iz leta 1983, s ciljem povzpeti se na goro Ararat in poleteti z zmajem s samega vrha. Pripoveduje o odpravah v Tibet, kjer je poleg plezanja pretihotapil tudi fotografije Dalaj Lame, zaradi česar bi mu kitajski cariniki uničili vizo in prepovedali vstop v Tibet in še druge odprave v Himalajo. Tomazinova celotna življenjska zgodba je vsekakor zanimiva, v njegovi glavi pa je več kot očitno mnogo manj omejitev in mej, kot nam jih vsiljuje zunanji svet.

Prispevala: Barbara Gasser, Mestna knjižnica Kranj

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Ne bom se več drsal na bajerju

Hommage Šiški polpretekle zgodovine

Lado Kralj, leta 2022 preminuli slovenski pisatelj, prevajalec, urednik, kritik in dramaturg svoj drugi roman posveča času od italijanske okupacije Ljubljane pa vse do petdesetih let 20. stoletja. Okoli Ljubljane se vije žica, italijanska fašistična oblast Šiškarjem vlada s trdo roko in po krutem načelu generala Maria Robotta: “Si ammazza troppo poco” (Še premalo jih pobijemo). Zgodba se osredinja na Ivana Kneza, mladega vosovskega kurirja, čigar očeta so, podobno kot avtorjevega, odpeljali v taborišče Dachau. Lado Kralj natančno dokumentira posamezne zgradbe, ulice Zgornje in Spodnje Šiške. Mnogi prebivalci in obiskovalci te ljubljanske mestne četrti jih bodo zagotovo prepoznali. V neposredni bližini gradu Jama, kjer danes stoji Bolnišnica dr. Petra Držaja živi Ivan. Njegovo mladostništvo je prepredeno z nasiljem, bridkostjo, smehom in tudi ljubeznijo. Srce mu ukrade bistra učenka samostanske internatske gospodinjske šole Eva Verdonik. Mladi Ljubljančani ne želijo biti le nemi spremljevalci aktualnega političnega dogajanja. Represiji se uprejo, veliko se jih pridruži partizanom ali pa postanejo kurirji. Tudi Ivana rekrutira prijatelj Jože Knafljič z ilegalnim imenom Kunde. Italijanska vojska se po porazih začne umikati in tehtnica vojne se prevesi na stran partizanov. Po začetni evforiji Ivan spozna, da nov režim morda ne prinaša nujno boljšega življenja. S prijatelji zapade v nostalgično melanholijo po časih, ko je grad še stal, mesto ni bilo prepredeno s cestami in so se lahko brezskrbno drsali na Koseškem bajerju. Ivanu ostane le ščepec upanja na snidenje z ljubeznijo. Oster popis dogajanja iz polpretekle zgodovine mestoma prekinjajo humorni, ironični pripetljaji, ki s svojo pristnostjo nekoliko razblinijo trpko, mračno snov romana. Ne bom se več drsal na bajerju je prejel nagrado kresnik za najboljši roman leta 2022 in nominacijo za Cankarjevo nagrado in kritiško sito.

Prispevala: Eva Zadravec, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Štirje vetrovi

Upanje na boljši jutri

Zgodba nam predstavi mlado žensko Elso, katero je življenje postavilo pred prvo preizkušnjo že v mladosti. Elsa je rojena v vzorni, premožni družini v Teksasu, vendar je po preboleli bolezni v otroštvu potisnjena ob stran, odrašča z občutkom manjvrednosti in prezrtosti, dokler se ji dokončno ne odpovedo. Elsa vendarle najde svoje mesto v moževi družini, kjer s svojo marljivostjo in skrbjo za družino dokaže sebi in drugim, da je vredna spoštovanja in ljubezni. Življenje pa ima pripravljenih še veliko preizkušenj zanjo, vse se pričnejo z vztrajno sušo in gospodarsko krizo, ki prizadene Velike ravnice in tudi njihovo kmetijo in tukaj se prične pravi boj za preživetje, kjer se Elsa dokaže kot neustrašna in pogumna mati, kljub nemogočim razmeram.

Prispevala: Vesna Dobnik, Knjižnica Radlje ob Dravi

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Črni princ

SAMODESTRUKTIVNOST

Črni princ je zadnja knjiga iz trilogije o Miu Aurelliju, ki kot državni tožilec razrešuje umore in morilske strasti. Skozi vse tri zgodbe se tudi on otepa s svojimi lastnimi zasvojenostmi. Kriminalka je tudi tokrat postavljena v različne kraje v Sloveniji in izven naše države. Mio Aurelli je v tej zadnji zgodbi še najbolj osebno vpleten, saj je masakrirana žrtev domnevno njegova sestra. Glavna nit Črnega princa je bolečina, tako psihična, še bolj pa fizična. Vse to avtorica zapleta v vedno nove konflikte. Poigrava se z natančno izrisanimi profili glavnih in stranskih likov. Načne morbidna vprašanja ne le nasilja, ampak samouničevalnosti. Ves čas nas drži v negotovosti in napetem pričakovanju, vse do fenomenalnega razpleta.

Prispevala: Cveta Hribernik, Knjižnica Domžale

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Na črnih poteh

Zdravilna hoja skozi francosko pokrajino

Sylvain Tesson, francoski pisatelj in svetovni popotnik je ves pijan padel z višine osmih metrov. Štiri mesece kasneje je bil z iznakaženim obrazom, poln vijakov in ves majav odpuščen iz bolnišnice. Konec avgusta naslednjega poletja se namesto rehabilitacije v zdravilišču odpravi na trimesečno potovanje samote in osebnega premišljevanja. Pred njih je dolga hoja skozi neokrnjeno francosko pokrajino od Provanse do Normandije. Hodi daleč stran od civilizacije in vseprisotne tehnologije, po črnih poteh, po skritih stezah, ki jih nihče več ne uporablja in vodijo od ene zapuščene vasice do druge. Družbo mu delajo lastne misli, skorja kruha in knjige. Sem ter tja se mu na poti za par dni pridružijo tudi prijatelji. Dovolj časa ima za razmišljanje o življenju in smrti. Prisluhne tišini in oglašanju nočnih živali. Hoja je učinkovita droga, ki mu odpre oči, da se vrne nazaj k svojemu bistvu.

Prispevala: Viktorija Kante, Lavričeva knjižnica Ajdovščina

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Sprehajalec knjig

To ni le zgodba, to je hvalnica knjigam!

Roman se je pred mojimi očmi znašel po priporočilu sodelavke in me prepričal s posebno zgodbo za platnicami. Carl Kollhoff dela v knjigarni, po njenem zaprtju pa dostavlja knjige posameznikom, ki ne hodijo zdoma. Le-te poimenuje po svoje, po literarnih junakih. Tako se na večernih obhodih ustavi pri nuni Amaryllis, ki ne stopi iz samostana, kateri je sicer namenjen za rušenje, pa gospe Nogavički, pri nesrečni Effi ter samotarskem bogatašu gospodu Darcyu. Na obhodih se mu nekega dne pridruži deklica Šaša, ki ji uspe prodreti skozi oklep Carlove zadržanosti ter mu, kljub njegovemu vztrajnemu upiranju, lepša sprehode s knjigami. Žal pa nova vodja knjigarne ni več naklonjena ostarelemu Carlu in njegovemu popoldanskemu dostavljanju knjig. Le kako bo Carl še dostavljal knjige, če bo ostal brez službe? Na srečo jih ima tudi na domačih knjižnih policah veliko. Knjigo bi lahko poimenovali kar hvalnica knjigam ter vsem, ki s knjigami rokujemo, jih navdušeno predajamo drugim in o njih govorimo z žarom.

Prispevala: Aleksandra Papež, Knjižnica Lenart

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Skriti princ

Zgodba je postavljena v čas babilonske sužnosti, v čas preroka Daniela in kralja Nebukadnezarja, ki je dal na streho palače postaviti slovite babilonske viseče vrtove. Mlado Judinjo Keren je oče zaradi dolgov prisiljen prodati svojemu daljnemu sorodniku Danielu, ki postane njen odkupitelj, obenem pa ji dovoli, da postane služabnica v njegovi hiši. Spozna, da je zelo nadarjena, zato ji nudi svojevrstno šolanje v hiši tablic, hkrati pa postane njegova osebna pisarka. Tu Keren spozna svojega najboljšega prijatelja Jareda, sčasoma pa oba začutita, da je med njima vzklilo nekaj več kot le prijateljstvo. A v njihova življenja usodno poseže tragična nesreča. Keren je prisiljena, da zbeži v novo izgnanstvo. Tokrat k Medijcem, v Ekbatano, kjer se znajde pred novo nalogo – mlademu pastirčku mora skrivaj nuditi plemiško izobrazbo. Počasi odkriva, da ima Bog tudi zanjo poseben načrt. Od tega, kako dobro ga bo izpolnila, pa je nenazadnje odvisna usoda judovskega ljudstva, ki ječi pod težo babilonske sužnosti. Čudovita zgodba priljubljene in uveljavljene ameriške pisateljice iranskih korenin, ki skuša ujeti začetke obdobja v perzijski zgodovini, v času, ko so bili Judje in Perzijci zavezniki ter posledično boljši in močnejši. Drobci zgodovine in resnične zgodovinske osebnosti, kot sta denimo perzijski kralj Kir in judovski upravitelj in prerok Daniel se prepletajo z vešče izdelanimi liki kot sta Keren in Jared. Pisateljica jih je prepletla v navdihujočo zgodbo, ki nas opogumlja v težkih trenutkih.

Prispevala: Špela Činkelj, Knjižnica Kočevje

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Koraki dvojine

Utri in osvetli svojo pot

Priljubljena, zelo brana avtorica Janja Vidmar, ki je v slovenskem prostoru še posebej poznana kot mladinska pisateljica, je s trilogijo Koraki stopila na pot literarnega ustvarjanja za odrasle. S tridelnim potopisno-psihološkim romanesknim ciklom je ustvarila svoj daleč najambicioznejši knjižni projekt, ki je nekaj posebnega tudi v slovenski leposlovni literaturi nasploh. V tretjem delu trilogije, ki ga lahko beremo tudi samostojno, se protagonistka Alenka Ziherl po prehojeni pohodniški poti na Caminu, nesrečnem brodolomu razmerja v Toskani odpravi čez Balkan in celinsko Grčijo vse do Krete. Pisateljica s posebnim posluhom za jezik, empatijo in z lastnimi izkustvi na omenjenih potovanjih bralcem približa svojo osebnostno zmago, s postopnim sprejemanjem sebe pa postaja vedno bolj odprta tudi za medčloveške vezi. Ta roman je poln ljubezni, drame, napetosti in notranjih bojev med sencami in svetlobo življenja. Pripovedovalka se retrospektivno vrača v svoje spomine, rane, ki so jih pustili mamina, Ambroževa in sestrina smrt. S prehojenimi koraki njen dvom postopoma prehaja v odločnost, iz nemira raste mir. Beseda v romanu se prepleta s črno-belimi fotografijami, na koncu romana pa so recepti z jedmi, omenjenimi v romanu.

Prispevala: Manja Miklavc, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Informacije o uporabi piškotkov

Spletna stran uporablja piškotke, ki hranijo podatke za pravilno delovanje spletne strani. Piškotki se hranijo v vašem spletnem brskalniku in služijo za vodenje sej uporabnikov, izbranega jezika strani in ostale funkcionalnosti spletne strani. Poleg tega naši ekipi omogočajo boljše razumevanje posameznih odsekov spletne strani, ki se vam zdijo najbolj zanimivi in uporabni.

Preko zavihkov na levi strani lahko nastavite vse vaše nastavitve piškotkov na teh straneh.