Nahajate se: Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka > Knjige > leposlovje za odrasle

Zvrst: leposlovje za odrasle

Avtor: Whitehead, Colson

Podzemna železnica

Roman nas popelje v 19. stoletje, v Združene države Amerike, kjer na plantaži bombaža v Georgii črnski sužnji trdo delajo in životarijo v nečloveških razmerah. Lastniki posestva, Randallovi, so neusmiljeni beli gospodarji, ki s skrajnim sadizmom in krutostjo disciplinirajo brezpravno delovno silo. Sužnja Cora, sirota, mlada in neuklonljiva, s sotrpinom Caesarjem pobegne. S pomočjo podzemne železnice par prispe na sever države, kjer se njuni poti ločita. Cora na svojem samotnem tavanju v svobodo doživlja težke preizkušnje, v mozaiku dogodkov in usod avtor prepričljivo izriše vzpon belske Amerike, ki temelji na garanju in preliti krvi tisočerih Afričanov. Čeprav je odličnih romanov o kalvariji ameriških sužnjev veliko, pa je prav magični realizem tista dodana vrednost, ki pripoved dela tako posebno. Pravljična podzemna železnica namreč simbolizira mrežo podzemnih predorov in dobrih ljudi, ki so omogočili ubežnim sužnjem človeka vredno življenje na severu, pogosto v Kanadi. Pisatelj si je z nenavadnim romanom o človeški bedi, pogumu pa tudi sočutju in žrtvovanju prislužil več priznanj, med drugim tudi prestižno Pulitzerjevo nagrado.

Prispevala: Anica Derganc, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Avtor: Kidd, Sue Monk

In dobila je krila

Boj za odpravo suženjstva

In dobila je krila bi lahko šteli za romanizirano biografijo sester Sarah in Angeline Grimké, prvih Američank, ki sta javno zagovarjali pravice žensk in se zavzemali za odpravo suženjstva. Avtorica Sue Monk Kidd, ki je zaslovela z romanom Skrivno življenje čebel, namreč pripiše, da je določena zgodovinska dejstva prilagodila pisanju romana. Zgodba, ki nam jo pripovedujeta Sarah Grimké in njena sužnja Esti Pokora, se prične v letu 1803. Skozi prvoosebne pripovedi spremljamo nekaj več kot trideset let njunega življenja. Grimkéjevi so v Charlestonu ugledna sužnjelastniška družina. Za enajsti rojstni dan dobi Sarah v dar desetletno sužnjo Esti Pokoro. Deklici, ki sta vsaka po svoje vpeti v družbene spone, postaneta nekakšni prijateljici. Sarah je zelo vedoželjna in si želi postati pravnica. To je seveda za žensko iz začetka 19. stoletja nekaj nezaslišanega. Njena na glas izrečena misel je zasmehovana. Upre se na ta način, da nauči sužnjo Esti brati in pisati. To ima za obe deklici hude posledice, vendar v njiju ne zatrejo uporniškega duha.

Prispevala: Viktorija Kante, Lavričeva knjižnica Ajdovščina

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Avtor: Martin, Charles

Ko črički jokajo

Skrbno čuvaj svoje srce, kajti iz njega izhaja vse.

Osredni in začetni motiv romana je srečanje med na videz zelo urejenim in nadzorovanim moškim ter deklico v rumeni obleki, ki na ulici prodaja limonado, mimoidoči pa velikodušno polnijo njeno blagajno. Moški nad vratnim izrezom njene obleke opazi brazgotino. Še zavedata se ne, kako bo to srečanje pomembno zaznamovalo in vplivalo na njuni srci, v takšnem ali drugačnem smislu. Že v naslednjem trenutku pride do prometne nesreče, v kateri je udeležena tudi deklica. Le treznemu posredovanju moškega se lahko zahvali, da je le poškodovana, moški pa dobi potrditev svoje domneve, da je njeno življenje v primežu prirojene srčne napake; prav takšne, zaradi katere je bolehala tudi njegova preminula žena. Tako se vez med njima še dodatno okrepi. To je roman o reševanju življenj in o tem, kaj biti živ sploh pomeni.

Prispevala: Nežka Klavžar, Knjižnica Miklova hiša Ribnica

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Avtor: Schlink, Bernhard

Ljubezenski pobegi

Urbani nomadi

Knjiga tega sodobnega nemškega pisatelja nam predstavi sedem zgodb. Rahločutno napisane nas popeljejo v svet medčloveških odnosov in močnih čustev. Rdeča nit te knjige so navidez trdne in močne osebnosti, predvsem moški. Pa vendarle njihov enolični in utečen vsakdan pretresejo različni njihovi (ali njihovih partnerjev) ljubezenski pobegi. Vsaka zgodba nam naslika svojstven zaplet in pravzaprav pusti grenak priokus tega, v kar nas ženejo neubranljive življenjske sile narave.

Prispevala: Cveta Hribernik, Knjižnica Domžale

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Avtor: Konc Lorenzutti, Nataša

Bližina daljave

Kdor je preživel vojno, za vedno ostane v njej.

Bližina daljave je drugi roman za odrasle pisateljice Nataše Konc Lorenzutti. Vanj je vtkala resnične dogodke ljudi, ki so ji tako zaupali, da so prenehali molčati in jih literarno obdelala. Anica je prvoosebna pripovedovalka. Pri hiši je bila kopica otrok, vendar kruha ni bilo dovolj za vse. Anica je morala že kot petletna deklica zapustiti dom in oditi k stricu in teti. Kljub temu, da je tam bel kruh pomakala v sladko kavo, je bilo njeno otroštvo grenko. V Aničino odraščanje zareže še vojna. Po vratih hiše v zakotni vasi izmenjaje se razbijajo fašisti, nacisti in partizani. Vsak od njih terja svoj davek. Dokler že tako revni družini ne ostane nič. Le pogorišče hiše. Kdor je preživel vojno, za vedno ostane v njej.

Prispevala: Viktorija Kante, Lavričeva knjižnica Ajdovščina

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Avtor: Phillips, Julia

Izginuli svet

Nekega avgustovskega dne izgineta enajstletna Aljona in osemletna Sofija. Medtem ko njuna mama dela, ju neznanec zvabi v avto in ju ugrabi. To se zgodi v Petropavlovsku, na ruskem skrajnem vzhodu Kamčatke. Iskalni akciji se pridruži celo mesto, ki je preplavljeno s plakati z napisom “pogrešani”. Pisateljica nam ne postreže s hitrim razvojem dogodkov, ne mudi se ji na lov za pogrešanima deklicama, ne ukvarja se z razrešitvijo skrivnosti. Pripoved preskakuje iz enega kraja prostrane dežele v drugega. Razdalje med njimi so nepredstavljivo velike. Krajine ločita neprehodna tundra in gozd. Z vsakim novim poglavjem, z vsakim novim mesecem, nas zgodba popelje globoko v notranje življenje žensk, ki jih je tragedija posredno ali neposredno prizadela. Izginuli svet nam tako postreže z mnogimi zgodbami. Kot morski val z obale, kjer sta pogrešani sestri izginili, se zgodbe vračajo k njima in njuni materi.

Prispevala: Viktorija Kante, Lavričeva knjižnica Ajdovščina

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Avtor: Jurič, Bernardka

12 000 kilometrov greha

Bernarda Jurič je spomladi 2018 v 27 dneh prekolesarila 5.500 kilometrov od Pertha na zahodni do Sydneya na vzhodni obali Avstralije. Ker ji to ni bilo zadosti, se je jeseni vrnila in se kot prva in edina ženska doslej, udeležila posamične kolesarske dirke od severa do juga avstralske neskončnosti. 6200 kilometrov dežele kengurujev je premagala v 34 dneh. Tako je tudi prva na svetu, ki ji je uspelo v enem kolesarskem letu prevoziti obe poti brez spremljevalne ekipe in v ekstremnih razmerah. Večino časa je bila v coni digitalne tišine, brez mobilnega signala, s pomočjo katerega bi lahko poklicala na pomoč. V vročem pesku je videla odtise dolgih in debelih kač, ki bi jih lahko primerjala z debelino gasilske cevi. Med vrtenjem pedal po razgretem asfaltu, si je kot mantro ponavljala PIN številko kreditne kartice, s katero si je lahko privoščila sladoled na bencinskih črpalkah vsakih nekaj sto kilometrov. Spanje v postelji je bil pravi luksuz. Ta čas, ko so se ji sušile ene in edine kolesarske hlače, si je v mestih zavita v brisačo poiskala hrano. Odrgnine tam spodaj je niso ustavile. Dežela tam spodaj jo privlači kot magnet in verjetno tam še ni rekla zadnje besede.

Odlomek iz knjige

Sama, končno me nihče več ne nadzira. Ustavlja me divjanje vetra, občutek imam, da me hoče pretrgati na dvoje. Tako kot je Kravelj hudiča presekal na dva kosa. Tudi jaz sem zdaj v dveh kosih, telo (na srečo v enem kosu) je tukaj, misli pa so drugje, med njimi ni povezave. Ustavim se. Stopim s kolesa. Okrog poldneva bo. Sonce žge in pod pravim kotom pregreva moje telo. Hodim in potiskam Ozija, v glavi pa mi divja. Brbnončice si želijo nekaj osvežilnega, požirek hladne vode, košček svežega sadja. Praznina, kamor seže pogled, samo goreča cesta. Satelit se je izgubil. Popolna digitalna tišina.

(str. 149)

Prispevala: Viktorija Kante, Lavričeva knjižnica Ajdovščina

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Avtor: Tournier, Michel

Petek ali Tihomorski limb

Kritika sodobnega, z redom obsedenega človeka

Razbita barkača nekje na obzorju, samota, ki odpira nova poglavja smislu življenja in nenazadnje otok. Skupni imenovalec rine v ospredje kar sam po sebi- Robinson Crusoe. Defoejev Robinson kot nosilec civilizacije »zdrave pameti«, ki preoblikuje primitivno naravo po vzoru razmer iz katerih je prišel in na drugem bregu Tournierjeva zgodba o Robinsonu kot kritika sodobnega človeka in njegovega hotenja po obvladovanju in civiliziranju sveta. Mojstrska predelava za katero je Michel Tournier, eden najbolj prepoznavnih francoskih avtorjev iz druge polovice 20. stoletja, prejel veliko nagrado Francoske akademije za roman. Robinsona po brodolomu naplavi na samotni otok. Po začetni fazi obupa se kmalu dobro znajde v novih okoliščinah: uredi si bivališče, udomači divje koze, osušuje mlake, meri čas, izdela ustavno listino (»Tretji člen: Prepovedano je opravljati naravno potrebo kje drugje kakor na kraju, ki je temu namenjen«) in piše dnevnik, bere. Po nekaj letih bivanja na samotnem otoku naleti na divjaka Petka s katerim se v nadaljevanju skupaj prebijata skozi vsakdan. A kaj kmalu se pokaže, da sta si v marsičem različna in Robinson se začne spraševati o absurdnosti svojega početja.

Odlomek iz knjige

»Če hočete vedeti, kakšna bo ta nova doba, jo morate prav gotovo iskati v Petkovi naravi. Robinson je bil še zmeraj jetnik nekdanjega sebe in ni mogel predvideti, kakšna bo. Prepad med njima je presegal- in hkrati združeval – dostikrat opisano nasprotje med metodičnim, skopuškim in melanholičnim Angležem in impulzivnim, radodarnim in nasmejanim »domorodcem«. Petek se je po naravi upiral zemeljskemu redu, ki ga je Robinson kot kmet in upravnik uvedel na otoku in zaradi katerega je preživel. Aravkanec je pripadal nekemu drugemu kraljestvu, drugačnemu od zemeljskega kraljestva svojega gospodarja, na katero bi imel uničujoč učinek, če bi ga kdo poskušal zapreti vanj.«

(str. 162)

Prispevala: Neža Hribernik, Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Avtor: Yourcenar, Marguerite

Orientalske novele

Marguerite Yourcenar je zgodbe predelovala skoraj 40 let. Morda ste jih brali že v kateri drugi knjigi, v malo drugačni različici. Vseh deset zgodb je nenavadnih, sanjskih, z elementi, ki segajo od nadnaravnega do mita in legend. Avtorica je črpala navdih na vzhodu, da bi širila krila in dosegla tisto, kar zmore le velika literatura: objemati svet in se dotikati univerzalnosti. Vse zgodbe so na nek način krute, ampak lirične. Tako beremo o slikarju, ki ga preganjajo podobe, ki jih ustvarja in o materi, ki po lastni smrti skrbi za svojega novorojenega sina. Kraljeviču Marku sta namenjeni kar dve zgodbi, pisateljica pa ni pozabila tudi nesrečne boginje Kali.

Odlomek iz knjige

Naslednji dan so kmetje prinesli belež in z njim premazali notranjost in zunanjost kapele, ki je tedaj dobila podobo bele golobice na prsih skalovja. Dva pogumnejša vaščana sta si upala iti v jamo in pobeliti vlažne, porozne stene, in tako sta voda iz izvirov in čebelji med nehala kapljati v notranjost te lepe dupline ter ohranjati pri življenju usihajoče nimfe. Oslabela vilinska bitja niso imela več dovolj moči, da bi se pokazala človeškim bitjem; tu in tam so se v polsenci komajda nejasno zaznale stisnjene ustnice, dve krhki, milo proseči roki ali bledorožnata dojka.

(str. 79)

Prispevala: Viktorija Kante, Lavričeva knjižnica Ajdovščina

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Avtor: Kraševec, Borut

Agni

Agni je prvenec Boruta Kraševca, ki ga poznamo kot prevajalca iz ruščine. Leta 2014 je za svoje delo prejel Sovretovo nagrado. Agni, skrajšano od Agnes, je ljubka kunčica. Živi v skednju s svojim številnim sorodstvom. Crklja jo Maša, najstnica pri petnajstih, ki živi z mlajšo sestrico Klarico, očkom Ivanom in mamo Katjo. Nekega dne se po neuspeli ljubezenski zvezi v zgornje nadstropje njihove hiše naseli teta Brina, Katjina sestra. No, zgornje nadstropje je pravzaprav v resnici Brinino, ampak nihče je ni pričakoval nazaj. V romanu se prepletajo živalske in človeške usode, zaznamovane z goni in strastmi. Živali dobijo človeške lastnosti, ljudje pa se ne morejo upreti »živalskim« nagonom.

Odlomek iz knjige

Pogledala je ven. Ivan je kosil pod obešenim perilom: svojo ropotuljo je obsedeno gonil sem in tja, pa prav pod vrvicami, tako da se je moral sklanjati in so mu po obrazu plahutale Mašine mokre sanje.
Katja ga je nekaj časa zaskrbljeno opazovala, potem pa se je nečesa spomnila, odšla v spalnico in z dna predala v komodi izvlekla črno spodnje perilo za posebne namene. Je še uporabno? Zaklenila je vrata in si ga pred ogledalom pomerila. Modrc jo je malo tiščal, kot da bi se zredila, vendar je bilo znosno.

(str. 42)

Prispevala: Viktorija Kante, Lavričeva knjižnica Ajdovščina

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Cobiss

Nastavitve za uporabnike s posebnimi potrebami

Barvna tema

Pisava

Velikost

Zvrst: leposlovje za odrasle