Nahajate se: Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka > Knjige

Knjige

Avtor: Austen, Jane

Lady Susan

Biser klasične literature

Lady Susan Vernon je očarljiva spogledljiva mlada vdova, ki v želji, da bi se ponovno in bogato poročila, spretno razpreda svoje mreže med sorodniki in znanci, katerih gostoljubje in prijaznost zna neusmiljeno izkoriščati v svojo korist. Njena spretnost manipuliranja je vredna vsega občudovanja in pri svojih velikopoteznih načrtih se ne ustavi niti takrat, ko sta pod vprašajem sreča in zadovoljstvo njene plašne in občutljive edinke. Jane Austen naj bi delo napisala že kot najstnica, nekje okrog leta 1795. Z njim je odlično prikazala puhlost in zlaganost dela londonskih višjih slojev in plemstva. Sentimentalna novela je napisana v enainštiridesetih pismih, ki si jih izmenjujejo glavni protagonisti zgodbe. Zaključi se s tretjeosebnim sklepnim delom, ki ga je pisateljica dodala leta kasneje. Delo je po avtoričini smrti objavil njen nečak. Po zgodbi so posneli film z naslovom Love & Friendship (Ljubezen in prijateljstvo). Glavno vlogo karizmatične spogledljivke, ki je tokrat negativen lik, je briljantno odigrala angleška igralka Kate Beckinsale.

Prispevala: Sabina Zore, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Avtor: Lossky, Olga

Revolucija sveč

Zgodba romana je razdeljena na svetopisemskih sedem dni stvarjenja, v katerih se prepletata dogajanji v samostanu, kjer živi ikonopisec oče Grigorij in v obubožani moskovski družini, kjer se zgodba vrti okrog žene in matere Nadežde Ignjatevne. Glavna nit zgodbe pa je pisanje ikone Vstajenja. Avtor spremne besede Pavle Rak je o delu zapisal naslednje: Torej, Revolucija sveč Olge Lossky. Roman, posvečen surovim časom revolucije. Zajema, pravzaprav, obdobje dveh ruskih revolucij: februarske, kaotično socialdemokratske, in oktobrske, boljševiške, radikalne v vseh pogledih. Pripovedovanje o zmedenih ljudeh, ki se v dogajanjih s težavo ali nikakor ne znajdejo, ki v splošnem požaru izgubijo ne le tisto, kar so mislili da so imeli , pa naj bo to veliko ali bore malo, ampak še življenje samo, ki je bilo res njihovo, enkratno življenje. Ali pa, gledano z drugega, večnega zornega kota, Revolucija sveč je pripovedovanje o nastajanju in nadaljnji usodi ikone vstajenja, ikone, ki je »glavni junak« romana, ki pred požigom še sama »vstane od mrtvih« in bo živela naprej. Zgodovina in brezčasnost, dve pripovedni in časovni liniji, ki se prepletata vso knjigo in se končno zlijeta v drugi svet, v katerem je samo še ikona – vse drugo izgubi pomen. (str. 9).

Prispeval: Matjaž Eržen, Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Avtor: Williams, John Edward

Klavčev Prehod

Roman, v katerem konec junakovega potovanja, predstavlja začetek njegove rasti.

Dogajanje tretjega Williamsovega romana v slovenskem prevodu je postavljeno v kansaški del ameriške prerije v 19. stoletju. V vas z zvenečim imenom Klavčev prehod se priseli študent Will Andrews, ki je ravnokar zapustil Harvard z namenom, da bi spoznal deželo in našel stik z naravo. Sprva naveže stik s prodajalcem bizonjih kož McDonaldom, ta pa ga seznani z domnevno nepokvarjenim lovcem na bizone, Millerjem. Takoj se dogovorita za skupno odpravo v oddaljeno pokrajino, kjer naj bi Miller pred časom videl velike črede bizonov. S sabo vzameta še Charleyja Hogea, Millerjevega globoko vernega in od pitja odvisnega prijatelja, ki naj bi gnal vprego z voli ter izkušenega odiralca kož Freda Schneiderja. Skupina mož je v svojih značajih zelo heterogena in njihova različnost vodi v razburkano popotovanje po neskončnih planjavah, kjer sicer najdejo obljubljeno deželo s številno čredo bizonov, a ne dočakajo obljubljenega srečnega konca. Williamsov Klavčev prehod nekateri uvrščajo v vestern žanr, a tu ne boste našli tipičnih elementov vesterna, kot so kavboji, Indijanci in črede krav. Središčna tema romana je iskanje samega sebe in poskus preživetja v nečloveških razmerah ter z ljudmi, ki jih komaj poznaš in so tako zelo drugačni od tebe. Prav tako besedilo govori o svetu, ki si ga želi človek podrediti, ne glede na opustošenje, ki ga bo pustil za seboj. Mešanih občutkov se oziramo na dejstvo, da je bilo v tem času pomor črede s približno tri tisoč bizoni zgolj zaradi pridobitve njihovih kož, popolnoma normalno dejanje. Nemalokrat so lovci v lovu na zaslužek iztrebili cele črede, za njimi je ostalo le strohnelo meso in kupi bizonjih kosti. Kljub temu, nam ob prebranem romanu ostane misel, da je kljub človeškemu pohlepu, narava močnejša. Poudari jo tudi avtor že na samem začetku, ko citira Ralpha Walda Emersona: »Tu bivata svetost, ki je v posmeh našim religijam, in stvarnost, ki odvzame avreolo našim junakom. Tu spoznamo Naravo kot poglavitno okoliščino, ki zasenči vse druge okoliščine in kakor bog sodi vsem ljudem, ki stopijo pred njegovo obličje.«

Prispevala: Franka Koren, Lavričeva knjižnica Ajdovščina

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Avtor: Rugelj, Samo

Soncu naproti : peš v dvoje po najbolj samotnem delu Krete

Kaj je tako skrivnostnega in mamljivega na Kreti, da je ta največji grški otok že večkrat zvabil v svoje nedrje tudi družino Rugelj? Gre za izjemno kombinacijo arheologije, zgodovine, dih jemajoče divje narave in klenih Krečanov pa še kaj bi lahko dodali. Pričujoča knjiga popiše pustolovščino, ki sta jo “zagrešila” Samo in Renate Rugelj v enotedenskem pohodu, junija 2022, po dokaj neobljudenem delu Krete: od Chanie do Hore Sfakion. Dnevniški zapisi bralcu pričarajo samotne in razgibane poti skozi soteske, neobljudene zalive, čez drn in strn po vročini, ki lahko postane smrtonosna past … Prav za tako se izkaže kraljevska etapa od Sougie do Agie Roumeli. Trasa, ki se ji, povsem upravičeno, večina popotnikov izogne, postane za naša iskalca neokrnjenega sveta iz ure v ure bolj napeta in nevarna. Zakopan nahrbtnik tako postane najboljša možna odločitev na vsej poti … Potopis, ki bralca vodi tudi skozi mitološko Kreto, je tako cvetober zgodovine, literarnih referenc in kulturoloških značilnosti otoka. Skratka, tako zanimivo in vabljivo, da si bo marsikdo, ki bo knjigo prebral, Kreto (če je še ni) označil kot destinacijo, ki jo je vsekakor potrebno obiskati.

Prispeval: Roman Rozina, Mestna knjižnica Grosuplje

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Avtor: Tamaro, Susanna

Velika ljubezenska zgodba

Velika ljubezenska zgodba glavnih protagonistov se začne, ko se naključno srečata na trajektu, ki pluje na pomorski liniji Benetke – Pirej. Maturantka Edith ter deset let starejši kapitan ladje Andrea se po nekaj zmenkih zapleteta v ljubezensko razmerje, do ušes zaljubljeni Andrea celo prekine večletno zvezo z zaročenko. Če Andrea v Edith najde žensko svojega življenja, pa vihravo, problemov polno dekle še ne zmore zavezanosti za vedno, pobegne na študij v tujino. Ko se Edith ponovno vrne v Italijo z nezakonsko hčerkico, ji Andrea odpusti, vendar srečo skupnega bivanja uniči tragedija. Andrea, v romanu ostareli prvoosebni pripovedovalec, se na otoku, kjer sta si z Edith zgradila dom, spominja svoje in ženine mladosti, odločitev, ki so zaznamovale njuni življenjski poti, ljubezni, ki se je z leti krepila in ju globoko povezala. Avtorici, mojstrici pisane besede, je uspel še en psihološko izdelan in s čustvi nabit roman, kjer tenzija dogajanja ne popusti niti za trenutek ter kot tak ponuja vrhunsko bralno doživetje.

Prispevala: Anica Derganc, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Avtor: Hancock, Anne Mette

Brazgotine

Heloise Kaldan, novinarko časopisa Demokratik Dagblad smo bralci spoznali že v avtoričinem prvencu z naslovom Smrdljivka. Tokrat jo preseneti neželena nosečnost. Ni prepričana, ali je po nedavnih travmah pripravljena na resno razmerje s partnerjem Martinom Duvallom in skrb za otroka. Heloise pa ni edina, ki se sooča s svojimi demoni iz preteklosti. Kmalu jo prijateljski odnos z detektivom Erikom Schäferjem potegne v njegov zadnji primer, ki je šokiral celotno Dansko. Po navodilih vodje mora napisati senzacionalen članek o desetletnem dečku Lukasu, ki je nekega dne iz šole izginil neznano kam. Njegov profil na družbenem omrežju razkrije, da se je pronicljivi deček močno zanimal za pareidolijo. Gre za iskanje in prepoznavanje obrazov, vzorcev v vsakdanjih stvareh. Med drugim je objavil fotografijo razpadajočega skednja, katerega vrata spominjajo na obraz. Se deček morda nahaja tam? V preiskavi se odkrivajo tudi mnoge druge sledi in policija se vse teže v enaki meri posveča vsem dokazom. Odkritje okrvavljenega Lukasovega nahrbtnika primer poveže z nekdanjim vojakom, ki trpi za posttravmatskim stresnim sindromom. Avtorica z natančnostjo preiskovalne novinarke spretno poveže vse niti in pred nami razgrne pretresljivo zgodbo o družinskih in vojnih travmah ter neusmiljenem maščevanju. Anne Mette Hancock je večkrat nagrajena danska pisateljica, ki jo že postavljajo ob bok največjim mojstrom kriminalnega žanra, kot so Nesbo, Grisham in Lackberg. Leta 2020 je postala danska pisateljica leta. Preobrati v njenih zgodbah se kar vrstijo, zato je roman neodložljivo in napeto branje vse do zadnje strani.

Prispevala: Eva Zadravec, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige,si

Rezerviraj knjigo

Avtor: Shafak, Elif

Otok pogrešanih dreves

Dogajanje romana Otok pogrešanih dreves (2021) priljubljene in večkrat nagrajene avtorice Elif Shafak je postavljeno na Ciper in v London, v njem pa spremljamo zgodbo Grkinje Defne in Turka Kostasa, ki sta se tik pred izbruhom državljanske vojne (1974) zapletla v prepovedano ljubezensko zvezo, in njune hčerke Ade. Del zgodbe nam pripoveduje figa – drevo, ki je nekoč raslo v taverni na Cipru, ki je bila skrivno srečevališče zaljubljencev, pozneje pa je (novi) dom našlo na vrtu družinske hiše v Londonu. Dogajanje ves čas preskakuje med preteklostjo in sedanjostjo, se seli s Cipra v London in nazaj, vrzeli v zgodbi pa zapolnjuje figa, ki ni le pripovedovalka, temveč tudi metafora, saj se – tako kot izseljenci – trudi pognati korenine in se prilagoditi tujemu okolju, obenem pa s seboj nosi nezaceljene rane in travme. Tako kot figa, ki za preživetje v tujem okolju potrebuje Kostasovo pomoč, tudi človek ne more preživeti brez rame, na katero se lahko nasloni, oziroma sogovornika, kateremu se lahko zaupa. Kostas pred preteklostjo in z njo povezanimi travmami beži v svet narave, Defne pa želi pred njimi obvarovati hčer, zato Ada do najstniških let ne izve nič o domovini svojih staršev. Njeno radovednost nekoliko poteši šele materina sestra Mejrem, ki pride na obisk v London in jo seznani s ciprsko kuhinjo, obenem pa ji razkrije razloge tako za materin molk kot tudi za pretrgane vezi z Defnejino in Kostasovo družino. Narava v podobi fige je na koncu tisti element, ki prinese ponovno zbližanje očeta in hčere, ki sta po hudi izgubi živela nekako vsak zase oziroma drug mimo drugega. Otok pogrešanih dreves je roman o ljubezni, pripadnosti, odtujenosti, vojni, travmi, izgubi, žalovanju, avtorica pa v zgodbo spretno vpleta zgodovino Cipra ter zanimivosti iz sveta narave. Najnovejše delo turške pisateljice, ki piše v angleščini, se je uvrstilo v ožji izbor za nagrado costa (2021) in žensko nagrado iz leposlovja (Women’s Prize for Fiction, 2022) ter v širši izbor za nagrado ondaatje (2022).

Prispevala: Maruša Mugerli Lavrenčič, Goriška knjižnica Franceta Bevka

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Avtor: Videmšek, Boštjan

Vojni dnevnik

Glavni lik romana je Val, ki se nekega lepega dne znajde v vojni. In to ne kjerkoli, temveč doma, v svoji domovini, v glavnem mestu, kjer prebiva in na podeželju, v rojstnem kraju, kjer še vedno prebivajo starši in sestra. Dalija, njegova velika ljubezen, ga je zapustila in že pred izbruhom vojne, ki so jo napovedovali starejši ljudje, odšla v Berlin. Val se nikakor ni (z)mogel odločiti za odhod, saj bi ga občutek krivde, če bi zapustil starše, mučil celo življenje. Ko tuja vojska napreduje, se njegovi starši in sestra Maša znajdejo na zasedenem ozemlju. Val, do sedaj pisatelj, se akreditira kot novinar in odide na bojno črto. Pri tem spozna, da njegov najboljši prijatelj iz otroštva in mladosti, Vik, ni samo to, za kar se je predstavljal celo življenje. Vik je namreč član specialne vojaške enote. Oba, Val in Vik, se znajdeta na misiji reševanja Valove družine, ki je hkrati, na poseben način, tudi Vikova družina. Na poti na isto območje je tudi Dalija, humanitarka, ki je pri Združenih narodih zadolžena za evakuacijo vaščanov. Stvari se zapletejo s posebno nočno akcijo pred prihodom humanitarcev. Boštjan Videmšek, nekoč vojni poročevalec, novinar, avtor sedmih knjig (najbolj znane so npr. Na begu s tematiko beguncev, Zadnji dve na temo ogroženih živalskih vrst, Plan B z okoljevarstveno tematiko) nam z Vojnim dnevnikom, romanesknim prvencem, daje v branje svoje izkušnje z vojnega terena, občutja in čustva čisto navadnega človeka, razmišljanja tistih, ki vojne spremljajo že dolgo, opozarjajo s poročanjem, fotografskimi dokazi razmer in obrazov v vojni. Daje nam priložnost, da ovrednotimo svoja stališča in občutja kot del civilizacije, ki bi v 21. stoletju že morala napredovati v razumevanju in sprejemanju morale, etike, osnovnih odnosov med ljudmi, ki jo tvorijo. Žalostno je in nedoumljivo, koliko prikritega sovraštva je med nami, koliko laži v imenu politike in vojnih zaslužkarjev, ki jim včasih, ali kar večinoma, služijo tudi mediji. Trpko se zavemo, da ima ideja svobodne volje vsakega posameznika zelo trhle temelje. Ko država pristane v vojni, nisi več sam in svoj, nisi samostojen, si del nje in tvoja dolžnost je zanjo tudi umreti. Ljubezen pa, največja sila na svetu, tista, ki vse premaga, v vojnih razmerah vse bolj vztraja, zavedanje o njenem pomenu se boleče poglablja in, ko smo pred morebitnim neizbežnim koncem življenja, je edina pomembna. Da bi le, skupaj z idejo in uresničenjem miru, vodila tudi vse tiste, ki vrtijo ta naš svet.

Prispevala: Simona Solina, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Avtor: Bryson, Bill

Človeško telo : vodnik za stanovalce

Ali veste, kje je vranica in kaj počne? Kolikokrat na dan vdihnete, pomežiknete ali pogoltnete? Večina ne pozna natančnih odgovorov na ta vprašanja, saj nam o tem ni treba razmišljati. Naše telo to počne samo, neprestano, iz dneva v dan. Z njim se začnemo podrobneje ukvarjati šele, ko gre kaj narobe. Ko je Bill Bryson odkril, da ima samo eno ledvico, je sklenil, da mora o človeškem telesu izvedeti še več. In res mu je uspelo. V knjigi nam predstavi človeško telo in bolezni, ki nas tarejo. Besedilo popestri z zgodbami o odkritjih, o bolj in manj uspešnih zdravnikih ter njihovih (ne) uspešnih načinih zdravljenja (verjetno smo vsi veseli, da puščanje krvi ni več v modi). Opomni nas tudi na spregledane in pozabljene posameznike, ki so pomembno vplivali na razvoj medicine. Ena izmed teh je Nettie Stevens, ki je odkrila kromosom Y (dolga leta se je odkritje pripisovalo Edmondu Beecherju Wilsonu, ki je do odkritja prišel v skoraj istem času). Za konec pa … Če bi vam naročili, da narišete srce, kakšnega bi narisali? Ste se kdaj vprašali, zakaj srce narišemo v obliki srčka (❤️)? V taki obliki se je prvič pojavilo na slikah v severni Italiji, v zgodnjem 14. stoletju. Nihče ne ve, zakaj. Tako kot še vedno ne vemo vsega o človeškem telesu.

Prispevala: Ana Kosič, Goriška knjižnica Franceta Bevka

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Avtor: Peixoto, José Luís

Mestece Galveias

José Luís Peixoto, ki ga omenjajo kot enega najbolj nadarjenih portugalskih pisateljev, je v svojem kompleksnem romanu Mestece Galveias, kritiško izpostavljenem z nagrado oceanos, portugalsko različico bookerja, opisal življenje preprostih, neizobraženih, od preostalega sveta ločenih ljudi, živečih v Galveiasu, majhni podeželski vasici odročne in revne pokrajine Alenteja, kjer se življenje odvija v povsem drugačnih pogojih in ritmu kot v razvitejših mestnih središčih. Galveias je tudi dejansko avtorjev rojstni kraj in je z njim še vedno globoko povezan, predvsem zaradi spokojnosti, ki ga nudi tisto okolje, pa tudi zaradi osebnih korenin, ki jih avtor ni presekal – ta kraj je bil dolgo časa (vse do avtorjevega 18. leta) edini svet, ki ga je poznal (poleg tistega, ki ga je začel vzporedno odkrivati v knjigah, ki si jih je lahko enkrat mesečno izposojal ob obiskih potujoče knjižnice). Zgodba je umeščena v osemdeseta leta prejšnjega stoletja, v čas avtorjeve mladosti, in avtentično prikazuje takratno podeželsko življenje, surovo povezano z naravo (vremenom, obdelovanjem zemlje, živalmi) in njenimi cikli rojevanja in smrti. Preživetje je bilo težko in razpoloženje dokaj depresivno, odraslo prebivalstvo v precejšnjem deležu nepismeno, perspektiva prihodnosti pa ni segla dlje od napovedovanja letine in od nje odvisnega preživetja. Nič drugače kot drugod so nenapisano zgodovino kraja ustvarjale predvsem osebne zgodbe posameznikov, ali natančneje: njihove med-osebne zgodbe. Zamerljive, spotakljive, pohujšljive in predvsem večinoma nesrečne. Avtor jih v romanu sicer prepleta, a ostaja med njimi tudi veliko neizrečenega in zavitega v skrivnost. Bralec, ki jih sprva dojema kot ločene pripovedi, kasneje spozna, da so še kako povezane, in znajde se na dokaj nevajenem terenu, saj jih med seboj težko povezuje. A prav v tem je izziv: ne težiti k popolnemu nadzoru pripovedi, a vseeno slediti vsem podrobnostim. Zgodba namreč ne ponuja niti osebne katarze niti velikih spoznanj, ta zgodba predvsem samo pripoveduje, kar pa avtorju ne zamerimo, saj je njegov jezik nadvse nežen in poetičen. Avtor tudi ničesar ne moralizira, ljudi nepristransko, s povsem krščanskim razumevanjem, prikazuje v njihovi naravni grešnosti, ki pa ni zgolj njihova, je od nas vseh. Zato avtorjev tihi poziv, da se zazremo tudi vase in v sebi in svojih zgodbah prečešemo, kar je gnilega in površini skritega. In tega ne ignoriramo, saj pomembno greni naša življenja. Kot tista nepoznana, zunajzemeljska stvar brez imena, po žveplu smrdljiva gmota, ki je (simbolično) zastrupljala življenja ljudi v Galveaisu in se zanjo niso zmenili vse dokler se ni med njimi po dolgem času spet pojavilo nekaj nedolžnega, kar jih je spomnilo, da je lahko življenje tudi drugačno, manj otopelo in vpeto tudi v (skupno) prihodnost.

Prispevala: Renata Vidic, Valvasorjeva knjižnica Krško

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Nastavitve za uporabnike s posebnimi potrebami

Barvna tema

Pisava

Velikost

Knjige