Zvrst: družbeni roman

Pedrček, mevža, lažnivec, kreten, reva, fanatik. Vse to so izrazi, s katerimi drugi okarakterizirajo 15-letnega Munga. Mama alkoholičarka ga je poimenovala po svetniku in ustanovitelju mesta Glasgow. Njeni otroci so prepuščeni sami sebi. Najstarejši Hamish ustanovi tolpo protestantskih otrok, ki se zapleta v pretepe z lokalnimi katoliki. Jodie sanja o študiju, do katerega naj bi ji pomagal profesor, s katerim se skrivaj dobiva. Mungo, najmlajši Mimin otrok, je na mamo navezan kljub vsem njenim slabostim. Ker na nasilje gleda zviška, med vrstniki izstopa. Vsiliti mu želijo grobo moškost, ki se nikakor ne sklada z njegovo milo osebnostjo. Edini, ki ga ne obsoja, je mladi James, ki popoldneve preživlja ob svojem golobnjaku. Fanta se spoprijateljita in med njima se razvije nežna mladostniška ljubezen. Po vseh merilih takratne družbe sta s sledenjem pristnim čustvom pristala na listi izobčencev.

Shuggie Bain, avtorjev prvenec, in njegov drugi roman Mladi mungo sta vsebinsko sorodna. Oba skozi fabulo nerazumljenega odraščajočega posameznika prikažeta sliko Škotske in njenih družbenih konfliktov v 90. letih 20. stoletja, ko v Glasgowu vladajo nasilje, revščina in brezup. Douglas Stuart si kot odličen pripovedovalec pri tem pomaga z vključevanjem mnogih posrečenih stranskih likov in zgoščenim dogajanjem. Mungo je enkraten tako kot njegovo ime. Kljub tikom, osamljenosti in neurejenim družinskim razmeram ohranja naivni optimizem, s čimer se prikupi bralcem. Premagati mora nepredstavljive ovire, da bi lahko živel tako, kot si sam želi. Kljub izrazito tragični zgodbi trpečega Munga je roman poln ljubezni in topline. Literarna poslastica za ljubitelje dobre fabule, ki ne dopušča ravnodušnosti.

Prispevala: Eva Zadravec, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Za pisateljski stil Dušana Čatra je morda še najbolj značilno, da je vsaka njegova nova knjiga popolnoma drugačna od prejšnje, kar velja tako za vsebino kot slog.

To poigravanje z najrazličnejšimi žanri je tokrat naplavilo Deželo ZOO: Povest o dobrih in slabih ljudeh.  Gre za neke vrste zgodovinski roman, ki orisuje življenje splavarjev v Savinjski dolini tik pred drugo svetovno vojno. Takrat so s splavi še zadnjič tovorili les vse do Beograda, ta obrt pa je po vojni popolnoma izumrla.

Na resnično zgodovinsko osnovo in dejstva, med katerimi se znajde tudi kakšen ljudski mit, je prilepljena izmišljena zgodba o splavarskem veleposestniku Hermanu Habermanu in njegovima sinovoma, Maksu Albinu ter Frideriku. Prvi se pripravlja na poroko, drugi ga zato med služenjem vojaškega roka pride obiskat. A medtem ko je starejši brat ‘na rajži’, se Friderik nevarno zaplete z bodočo nevesto…  Ko se sinova tako skupaj znajdeta na splavu, ki potuje proti Beogradu, je soočenje neizbežno.

Prva stvar, ki vam bo padla v oči ob prebiranju Dežele ZOO, je seveda stil. Ta posnema rahlo arhaični slog slovenskih domačijskih povesti iz 30-ih let, kar lepo sovpada s temo romana. Avtor je s to izbiro romanu dodal nekakšen lahkotnejši, rahlo humoren pridih in čeprav obstaja nevarnost, da bi tovrstni jezik bralcu utegnil iti na živce, se ga že po nekaj straneh povsem privadi, hkrati pa se je potrebno pisatelju prikloniti s klobukom do tal za izjemni besedni zaklad ter poznavanje splavarskega žargona. Več kot očitno je opravil domačo nalogo glede zgodovinskega dela, pokazal pa je tudi, da se poleg slovenskih klasikov izplača brati tudi ‘Večernice’.

Druga temelja značilnost vseh Čatrovih romanov pa so izjemo dodelani liki. Z ravno prav podrobnimi, a ne prenapornimi opisi zna bralcu grafično pričarati sleherno osebo na način, da ga bralec ne samo vidi pred sabo, temveč tudi dobesedno začuti njegov karakter, zasluti njegove misli in podoživi njegovo duševno stanje. To velja za vse nastopajoče, od glavnih protagonistov, očeta deloholika Hermana, starejšega sina delo- in alkoholika Maksa Albina, ki ima kljub izjemno nasilnemu karakterju tudi sposobnosti, zaradi katerih je med ljudmi spoštovan; pa bolj mevžastega in zasanjanjega Friderika, ki s sabo nosi kopico kompleksov zaradi starševskega favoriziranja starejšega brata. Tudi stranske figure, kot je nesojena nevesta Helena, ki s svojim iskrivim karakterjem preprosto nima sreče z moškimi. Celo celjski Fičfirič Kondi, ki je v romanu obrobna figura, je učinkovito predstavljen na takšen način, da se bralcu dodobra vtisne v spomin.

Dežela ZOO ima poleg umetniške vrednosti na nek način tudi dokumentarno, saj osvetljuje delček slovenske zgodovine, ki je širši javnosti – predvsem tisti bolj oddaljene od Savinje – precej slabo poznan. K temu pripomorejo tudi v tančico skrivnosti zaviti elementi, kot na primer romska družina, ki se iz okolice Pliberka naseli ob Savinji: takšni in podobni detajli vas bodo skoraj zagotovo prisilili, da boste imeli ob knjigi odprto tudi Wikipedijo ali drug zgodovinski vir, sproti preverjali dejstva in se ob tem tudi kaj naučili. Sicer pa: prepričajte se sami.

Prispeval: Matija Štumberger, Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Paradiž je prvo, v slovenski jezik prevedeno delo Abdulrazaka Gurnaha, britanskega avtorja afriških korenin, prejemnika najprestižnejše nagrade za literaturo, ki mu jo je Nobelova komisija podelila za brezkompromisno in sočutno razgaljenje učinkov kolonializma in usode beguncev v prepadu med različnimi kulturami in celinami.

Roman se močno naslanja na zgodovinska dejstva in bralcu odstira pogled v zgodnje 20. stoletje vzhodne Afrike. Pripoveduje zgodbo posameznika, ki odrašča v nemirnem obdobju, v katerem so evropski kolonizatorji kritično zaznamovali politični, ekonomski in socialni ustroj afriške celine. Osrednja tematika je tako zunanje kot notranje potovanje Yusufa, dvanajstletnega dečka, ki ga njegov oče v zameno za poplačilo dolgov proda bogatemu trgovcu Azizu.

Ko se mu kot služabnik pridruži na potujočih trgovanjih, se njegova otroška preprostost in naivnost srečata z brutalno resničnostjo vladavine kolonialističnih velesil. Na prašnih poteh, ki se vijejo po oddaljenih delih Afrike, se pričenja pot njegovega odraščanja, iskanja samega sebe, premagovanja občutja ujetosti in strahu pred prihodnostjo, hrepenenja po svobodi ter razdvojenosti med dvema svetovoma, ki jima pripada.

Prispeval: Gregor Korošec, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Maya in Rebecca sta sestri, ki ju povezuje posebna vez. V mladosti sta bili priča umoru svojih staršev, ki je zaznamoval preostanek njunih življenj. Kasneje obe postaneta zdravnici. Maya dela kot otroška ortopedinja in je poročena z Adamom, ki je prav tako zdravnik. Par se je v zakonu znašel na težki preizkušnji, saj je Maya večkrat splavila. Rebecca pa je svobodomiselna, drzna oseba in dela za kot zdravnica v organizaciji, ki pomaga ljudem po katastrofah. Nima želje, da bi se ustalila in si ustvarila družino kot njena sestra.
Ko orkani pustošijo po Severni Karolini, je Rebecca ena prvih na prizorišču. Svaka Adama prepriča, da se ji pridruži v misiji reševanja in pomoči, in ko ta vidi otroke v stiski, prepriča Mayo, da se jim pridruži. Čeprav ima Maya raje delo v čisti bolnišnici in svojo varno hišo kot opustošeno mesto, spanje na tleh in malo hrane, misli, da bo, če se pridruži možu in sestri na terenu, to pomagalo njenemu zakonu. Toda helikopter, na katerem spremlja bolnike v bolnišnico, strmoglavi in rečeno je, da nesreče ni preživel nihče. Rebecca in Adam se zatečeta drug k drugemu po tolažbo …

Naše laži so zapletena zgodba o družini, izdaji in odpuščanju. Kot običajno je avtorica romana tudi tokrat pred začetkom pisanja raziskala zgodovinsko ozadje dogajanja in poiskala informacije pri strokovnjakih, ki poznajo delo zdravstvenih delavcev v krajih, ki so jih prizadele naravne nesreče, v tem primeru še posebej posledice orkanov.

Prispevala: Gabriela Grlica, Ljudska knjižnica Metlika

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Cushla je mlada samska ženska, katoličanka, učiteljica na katoliški šoli v majhnem mestu v bližini Belfasta. Njeno življenje se razteza med mamo alkoholičarko, za katero mora skrbeti, poučevanjem in večernim delom v družinskem baru. Tam sreča Michaela, protestantskega odvetnika in življenje zanjo se spremeni. Michael jo namreč povabi, da njega in njegove prijatelje poučuje irščino. Dnevi minevajo v hrepenenju po srečanjih z njim, hkrati pa celotna skupnost živi v obdobju Težav, obdobju akcij IRE, nasilja, sovraštva, krvavih obračunov, umorov, bombnih napadov, požigov. Družba izrazitih političnih in verskih razlik in s tem povezanih dogajanj je zaznamovana tudi s patriarhalnimi odnosi. Cushla si skuša med lojalnostjo do skupnosti, skrbjo za družino in svojimi čustvi izboriti ljubezen in svobodo. Pogoji za dramo so izpolnjeni.

V romanu se družbeno, osebno in politično premeša v nevarno sestavino. Ko sledimo življenju Cushle, spoznavamo ustroj družbe in politične okoliščine, ki Severno Irsko predstavijo v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja. V političnih in verskih sporih ne nastradajo samo vojaki, temveč tudi povsem navadni ljudje, ki bi si le želeli živeti v miru. Ki bi želeli imeti svobodo izbire. Tudi v ljubezni. Sicer zaradi nasilnih obračunavanj po svetu dobimo življenjske zgodbe z veliko začetnico, a cena, ki jo za to plačujejo ljudje, je enostavno prevelika, pravzaprav nedopustna.

Prestopki so prvenec Louise Kennedy. Zanj je prejela britansko nagrado za najboljši knjižni prvenec in irsko nagrado za najboljšo knjigo leta. Roman je bil nominiran za najboljši prvenec po izboru knjigarn Waterstones in za žensko nagrado za leposlovje. Louise Kennedy velja za eno najprodornejših sodobnih irskih pisateljic.  Izdala je zbirko kratkih zgodb, potem pa se je zgodil veliki predor med pisatelje s Prestopki, romanom, navdahnjenim z resničnimi zgodbami iz njenega življenja (v like je vnesla  značilnosti ljudi, ki jih je srečevala pri svojem delu chefinje; njen dedek je imel blizu Belfasta lokal, ki je bil dvakrat tarča bombnega napada). Prestopki so roman, vreden branja tako zaradi tematike kot svežega sloga pisanja, polnega zaznav občutij, vonjav, barv in drugih malenkosti, ki jih v življenju spregledamo, tu pa nas vodijo k dojemanju in razumevanju zgodbe.

Prispevala: Simona Solina, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Mlada gospodična Šibata cele dneve preživlja v pisarni podjetja za izdelavo kartonastih tulcev. Kot edini ženski v kolektivu ji pripadajo dodatne “ženske” zadolžitve. Kuhati mora kavo, pospravljati za sodelavci in biti vedno na voljo za nadurno delo. Nekega dne ji zaradi vseh naraščajočih pritiskov družbe postane slabo. V službi se zlaže, da je njena slabost posledica nosečnosti in njeno življenje naenkrat postane popolnoma drugačno. Na delovnem mestu so ji vsi pripravljeni pomagati, domov lahko odhaja pred koncem delovnega časa in naenkrat Šibata spozna, kaj pomeni imeti prosti čas. Tega občutka ni pripravljena izpustiti, zato svoje igranje nosečnosti pripelje do popolnosti. Radovedni sodelavec Higašinakano, ki mu je resnično mar za Šibato in njenega otroka, kot vsiljivec vdira v njen vase zaprti, osamljeni svet. Leta 1988 rojena urednica ženske revije Emi Yagi v svojem romanesknem prvencu, za katerega je prejela nagrado Dazai Osamu za najboljši japonski literarni prvenec, skozi hudomušno, a trpko pripoved Šibate opozarja na pričakovanja družbe do žensk. Nosečnice so kot tiste, ki bodo nadaljevale človeštvo vredne več kot tiste, ki nimajo otrok in/ali partnerja, hkrati pa so nosečnice ukalupljene v stereotipni predstavi nemočnega bitja, ki mora počivati, jesti za dva. Navidezna nosečnost gospodične Šibata na bizaren (za japonsko sodobno leposlovje svojstven) način postane njen temelj identitete in bivanja. Stereotipe in pričakovane vloge, povezane s spolom, Šibata izkorišča, a avtorica pri tem ohranja nevtralen ton in njenih ravnanj ne postavlja pod etični drobnogled. Gre za izjemno aktualno delo, saj se kot družba nahajamo na kritični točki. Vse več samskih posameznikov ali partnerskih skupnosti se iz različnih razlogov ne odloča za otroka, zaradi česar so tarča vprašanj, začudenih pogledov in obsojanja. Uspešna kariera, srečna družina in urejen dom so slike, ki jih družba goji kot ideal. Če se cilji človeka od njih razlikujejo, se hitro znajde pod neusmiljenimi žarometi, kjer se mora zagovarjati za izbire v lastnem življenju.

Prispevala: Eva Zadravec, Mestna knjižnica Ljubljana

dobreknjige.si

Rezerviraj knjigo

Ženska iz samopostrežne trgovine je prvo delo sodobne japonske pisateljice Sayaka Murata, prevedeno v slovenski jezik. S tem romanom je postala dobitnica najprestižnejše knjižne nagrade na Japonskem, nagrade Akutagawa. Glavna junakinja Keiko, ženska sredi tridesetih let, na svet gleda z drugačnimi očmi. Ugotavlja, da ji različno dojemanje sveta, iskrenost in njena lastna individualnost prinašata samo težave. Strah pred nesprejetostjo in etiketo čudaštva jo žene v obupna prizadevanja za dosego “normalnosti” in s tem sprejetosti v družbi. Zaposli se v trgovini, kjer ji v podrejanju normam in ustaljeni rutini, uspe najti notranje ravnovesje. Le tako se počuti kot del dobro utečenega kolesja in sama “normalen”, delujoč delček sveta. Kaj moramo v življenju doseči? Kaj se od nas pričakuje in kaj je normalnost?… To je le peščica vprašanj, ki se nam porajajo ob branju. Knjiga, napisana v preprostem jeziku, s pridihom Japonske, je neobičajna, globoka, upajoča in iskrena pripoved, ki postavi ogledalo družbenim normam in prilagajanju posameznika le-tem.

Prispevala: Simona Pišorn, Osrednja knjižnica Celje

dobreknijge.si

Rezerviraj knjigo